Gerd Leonhard: Moški, ki kupi robota za seks, ne sme biti obravnavan kot normalen

Gerd Leonhard, podjetnik in futurist, je zbrani množici poslovnežev na kongresu Združenja Manager predstavil zanimive etične dileme, ki se pojavljajo v četrti industrijski revoluciji, kjer digitalizacija ponuja ali obljublja rešitve za (skoraj) vse probleme človeštva. Kaj imajo skupnega Twitter, General Electric, Xbox, TripAdvisor, Instagram, Android, John Deere, Tesla, Bitcoin, Uber, Kickstarter, Alibaba?

Prevlada platform?

Na prvi pogled nič, čeprav vse poslujejo na en način, in sicer tako, da izkoriščajo prednosti platforme. Omogočajo, da na enem mestu proizvajalci in ponudniki najdejo potrošnike ter obratno. Ekonomija platforme spreminja vse panoge, zdaj je najbolj razširjena v Severni Ameriki, Azija, Evropa, Južna Amerika in Afrika pa počasi sledijo. Platforme omogočajo interaktivno infrastrukturo, na kateri lahko poteka skoraj neomejeno število izmenjav vrednosti med skoraj neomejenim številom ponudnikov in potrošnikov. Ena izmed prednosti platform je to, da proizvajalcem blaga in storitev zmanjšujejo težave, povezane z vstopom na trg. Če je nekoč moral izdajatelj knjige prepričati založnike, danes lahko knjigo na Amazonu objavi sam, bralci pa nato povedo, ali je vredna branja ali ne. Potrošniki imajo na drugi strani večjo svobodo izbire.

Jože Suhadolnik

Večji dobiček ni več nujno povezan z večjimi stroški

V novi ekonomiji se spreminja tudi način rasti. Platforma Airbnb lahko poveča izbiro prenočitev na tisoč enot tako rekoč čez noč, medtem ko tradicionalni hotelirji tega ne morejo. Airbnb, ki prihodke pridobiva iz provizij, ki jih najemodajalci plačujejo, tako lahko poveča dobičke zelo hitro in precej preprosto, ne da bi moral za to najemati dodatno delovno silo in stroje, kot je bilo to pravilo v ekonomiji obsega, značilni za tretjo industrijsko revolucijo. Moč platform je še večja, če upoštevamo, da nekatere izmed njih, recimo Alibaba in Microsoft, omogočajo povezovanje s še drugimi platformami in tako svoj doseg praktično multiplicirajo. In če na eni strani obstajajo tisti, ki govorijo, da s tem potrošniki dobivajo večjo izbiro, obstajajo tudi tisti, ki se zavedajo, da s tem moč nad potrošnikovo izbiro dobivajo izključno platforme.

Odgovornost za posledice

Gerd Leonhard, tudi avtor knjige Tehnologija proti človeštvu, je v pogovoru za Svet kapitala opozoril, da so te povezave, ki jih ustvarjajo platforme, tako močne, da nujno potrebujejo regulacijo.

Seveda pamet ni slaba lastnost, ampak pamet človeku ne pomaga pri socialnih interakcijah. Družba, v katero se razvijamo, ne sme pozabiti na humanost, razumevanje, ustvarjanje, eksperimentiranje ...

»V njihovih rokah se koncentrira veliko denarja, znanja, podatkov. Zaradi tega jih ne moremo kaznovati, moramo pa jih prisiliti, da prevzamejo svoj del odgovornosti za posledice v svetu, kjer se platforme uporabljajo. Če izpod tvojih rok nastane nekaj, kar uporablja dve milijardi ljudi, si odgovoren za posledice ne le v državi, kjer si registriral platformo, ampak povsod, kjer jo uporabljajo. Platforme so zelo dobre pri transformaciji posla, ne pa pri gradnji novih stvari. Facebook in Google sta v marsikaterem pogledu, nenamerno, uničila medije, jih izpodrinila, ampak socialni mediji še zdaleč niso mediji. Tam ni novinarstva, upoštevanja novinarskih standardov, regulacije, možnosti popravka ...« pravi sogovornik. V knjigi Platform Revolution avtorji navajajo spremembe, ki jih platforme povzročajo v izobraževanju. »Univerze, kot jih poznamo, silijo bodoče študente in njihove starše, da izberejo že obstoječo smer študija, da lahko dobijo določen certifikat, in študentje morajo opraviti predmete, ki jim jih predpiše kdo drug, medtem ko Coursera, izobraževalna platforma, daje možnost individualne izbire posamičnih predmetov študija. Ko bodo podjetja certifikate, kot je Courserin, začele obravnavati enakovredne tistim iz uradnih izobraževalnih ustanov, pravijo avtorji, bodo fakultete težko ohranjale današnje število študentov na uradnih izobraževalnih ustanovah. Čeprav ekonomija platform izobraževanja še ni prizadela, nedotaknjena (za zdaj) ostajajo tudi druga področja, kot so javno upravljanje, finance (kriptovalute predstavljajo za zdaj zelo majhen delež), zdravstvo, pa se temu trendu ne bomo mogli izogniti. Leonhard zato kot nujo izpostavlja javno razpravo o posledicah, ki jih ekonomija platform in digitalizacija prinašata.

»Filozofija Američanov je dobiček, rast in BDP, Kitajska filozofija je moč, evropska filozofija pa je humanizem. Evropska unija bi zato morala od ameriških podjetji zahtevati, da upoštevajo našo filozofijo,« je prepričan sogovornik.

Jože Suhadolnik

Življenje le še za bogate?

Septembra so v ZDA prvič dovolili uporabo zdravila, ki spreminja gene – genska terapija za zdravljenje levkemije. Gre za revolucionarno terapijo, ki je ozdravila 83 odstotkov pacientov, pred tem obsojenih na smrt. Postopek za odobritev v državah Evropske unije še traja. Čeprav gre za revolucionaren korak v znanosti, ki je odprl okno v spreminjanje genov, je zdravljenje dostopno zelo ozkemu krogu ljudi, saj stane 50.000 evrov. To po Leonhardovem mnenju nakazuje smer, v katero bomo šli, če ne bomo začeli razpravljati o prihodnosti naše družbe. »Če si bogat in zboliš, ti denar omogoča, da živiš dalje, če nisi bogat, pač umreš. To iz humanističnega stališča ni dobro. Takšna zdravljenja bi morala biti javno dobro,« je prepričan sogovornik. »Socializem ni deloval, gonja za rastjo in dobičkom pa tudi ne, ker je to prenevarno. Ne bi naprej poudarjal, kaj vse je narobe z današnjim ekonomskim sistemom, saj tisti, ki cenijo življenje na splošno, vedo, da se bodo morali začeti drugače obnašati, če bodo želeli standard ohraniti. Moramo biti bolj vzdržni, trdim, da potrebujemo vzdržni kapitalizem. V to smer gremo in prepričan sem, da bo čez dvajset let štelo še kaj drugega poleg dobička.«

Približujemo se ničelnim stroškom

Po mnenju futurista nam že danes tehnologija omogoča večjo porazdelitev bogastva, kot smo ga deležni. »V dvajsetih letih bomo lahko s pomočjo Sonca na Zemlji zadržali veliko več energije, ko jo bomo lahko uporabili.

Moramo biti bolj vzdržni. Trdim, da potrebujemo vzdržni kapitalizem.

Z razsoljevanjem vode bomo lahko omogočili dostop do pitne vode več ljudem, tudi hrana se bo lahko pridelovala na ozemljih, kjer do zdaj tega ni bilo mogoče,« poudarja in ob tem opozarja, na kar je v knjigi Družba ničelnih mejnih stroškov najglasneje že opozoril Jeremy Rifkin. To je, da nam digitalizacija omogoča, da se znebimo posrednikov, s čimer se občutno zmanjšajo tudi stroški produkcije. Le skriti stroški finančnih transakcij, recimo v Evropi, znašajo 120 milijard evrov. Medtem ko je za ustvarjalce novih platform največji izziv, kako platformo monetizirati, kar je povezano s tem, da težko upravičijo ceno za uporabnike platforme, saj razen gradnje nimajo drugih stroškov, pa na drugi strani kritike, kot je naš sogovornik Gerd Leonhard, skrbi, kakšno vlogo bo imelo potrošništvo v svetu, kjer bo vse dostopno. »Neenakost je danes še vedno velika. To pa zato, ker nimamo ideje, kako po planetu razporediti dobrine.« Izziv je to, nadaljuje, da lahko slovenski Telekom zaradi avtomatizacije omrežja odpusti polovico vseh zaposlenih, ker njihovo delo lahko od zdaj opravljajo stroji in računalniki, a obenem obdrži prihranek, denar, ki ga na račun odpuščenih ljudi prihrani. »To je v današnjem, kapitalističnem sistemu dovoljeno. Toda če vsi to naredijo, trgovine odpustijo zaposlene, ker prodajajo le še po spletu, prav tako letalske družbe, trgovine s pohištvom, banke ... Nihče več ne bo ničesar kupoval, ker skoraj nihče ne bo imel prihodkov. Nastane velika težava.«

Potrebujemo sklad s prihranki na račun digitalizacije

Po mnenju sogovornika moramo kot družba, ki avtomatizacijo in digitalizacijo postavlja v središče življenja, ustanoviti sklad, kamor bi se stekali prihranki, ki bi jih namenili za ustvarjanje novih priložnosti, delovnih mest in prenovo izobraževalnega sistema. »Če ne, potem bomo zelo kmalu postali družba redkih bogatih posameznikov in nas, ki se bomo borili za golo preživetje. To se v ZDA že dogaja.«

V prihodnjih petih letih za proizvodnjo pametnega telefona ne bomo več potrebovali redkih zemeljskih elementov, saj ji bo nadomestila nanotehnologija, kar pomeni, da bodo danes omejene, redke surovine postale neomejene.

Normalno in nenormalno

Prav zaradi tega, ker nam vse lahko postane dostopno, se moramo kot družba opredeliti do »zelo osnovnih načel«. »Bodo dovolili vojne robote, ki lahko ubijejo brez poveljstva človeka? Kaj pa splave, če se bo z gensko analizo lahko predvidelo, da bo otrok imel zelo nizek inteligenčni količnik? Uporaba robotov pri skrbi za starejše in bolne je zelo zanimiva, toda ali to pomeni, da bodo lahko roboti nadomestili druženje? Če se bo to zgodilo, lahko začnemo govoriti o začetku popolnega razčlovečenja družbe. Ta se v Aziji, kjer je običajno, da je družina med večerjo prilepljena na svoje mobilne telefone, že dogaja. In tega z zakonom ne moremo prepovedati, to je kulturna norma, ki jo vzpostaviva midva. Moški, ki si kupi robota za seks, zato ne sme biti obravnavan kot normalen. Bomo človeka, ki bo takšnega moškega označil za nenormalnega, rekli, da je netoleranten? Če želite kupiti robota za seks, ga zaradi mene kupite, jaz le mislim, da tega ne smemo obravnavati kot nekaj normalnega.«

Knjižno priporočilo

Gerd Leonhard: Technology VS Human