Geisterschicht ali temne tovarne, kjer ni ljudi

“Geisterschicht” je pojmovanje za tovarne, ki lahko delajo tudi ponoči, brez človeka. To so pametne tovarne, v katerih pa ni nujno, da delajo le roboti.
Fotografija: REUTERS
Odpri galerijo
REUTERS

Ljudje ponavadi napačno tolmačijo pametne tovarne, pravi Niko Herakovič s Fakultete za strojništvo, ki se ukvarja s pametnimi tovarnami prihodnosti: »Pametna tovarna niso samo roboti – že sedaj imamo robotizirane tovarne, ki pa niso pametne. Pametne postanejo, ko začnejo roboti komunicirati drug z drugim in z okoljem. Tako lahko imamo tudi ročna delovna mesta, ki so pametna.«

Pojem »Geisterschicht« so začeli uporabljati Nemci, saj gre za tovarne, ki lahko delajo ponoči same, nadzirajo pa jih digitalni agenti oziroma umetna inteligenca, pojasnjuje Herakovič. Nemčija veliko vlaga v industrijo 4.0. Pa tudi Francija je z združitvijo manjših regij naredila Grand Est, veliko vzhodno regijo, ki podjetjem samo za robotizacijo proizvodnih procesov pomaga s 300 milijoni evrov. Združili so se z nemškima regijama Baden-Württemberg in Saarland, priključile pa so se tudi manjše švicarske regije, »iz česar naj bi nastala najbolj napredna, pametna regija v Evropi, ki bo premaknila voz naprej,« pripoveduje Herakovič. Nasprotno skuša iniciativa »Vanguard« v manjših regijah zagnati pilotne projekte. Članica te iniciative je tudi Slovenija. »Tudi Američani so izredno močni pri pametnih tovarnah. Kitajci hitro napredujejo, pa tudi Japonci. In to so glavni igralci na tem parketu,« razlaga. V svetu pa gre trend v smeri »skupka kibernetsko-fizičnih sistemov, ki so medsebojno integrirani in lahko med seboj tudi komunicirajo navznoter in navzven. Komunicirajo lahko drug z drugim, z izdelkom ali pa s kupcem. Odzovejo se na vsako spremembo ali težavo in s tem izničijo potrate ter povečajo fleksibilnost in agilnost podjetja,« pojasnjuje sogovornik. V Sloveniji tako pametne tovarne še nimamo.


Demonstracijska pametna tovarna



V vsaki proizvodnji namreč prihaja do izgub. Od 5 do 10 odstotkov procesov v vsaki tovarni, gledano globalno, je dodane vrednosti, 90 odstotkov pa je procesov, kjer se vrednost ne dodaja, razlaga Herakovič. In to je z malo vložka mogoče zmanjšati v zelo kratkem času, kot pravi, saj so to pametne tovarne. Z vsem »pametnim« pa pride tudi strah pred izgubo delovnih mest. Herakovič pravi, da bodo v tovarnah odpadla tista delovna mesta, ki potrebujejo neizobraženo delovno silo, saj jih lahko nadomestijo roboti, ljudje pa bodo opravljali dela, kjer so potrebne kompetence in veščine, ki jih roboti nimajo. »Več potreb bo po programerjih in nadzornikih takih sistemov. Informacijsko-komunikacijske tehnologije bodo vedno bolj pomembne.«
Laboratorij LASIM na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je sam postavil demonstracijski center pametne tovarne, ki dela samostojno. »Ko pride naročilo, se digitalni agenti sami odločijo, kaj bodo naredili in kako bodo sprogramirali robote. Vgrajeno imamo pametno delovno mesto, virtualno resničnost … To smo naredili tudi s sofinanciranjem podjetja Kolektor,« pojasnjuje Herakovič. K njim lahko pride podjetje, ki želi graditi pametno tovarno, pogledat, kako to deluje, in preskusi različne tehnologije.

REUTERS
REUTERS


Še vedno z ljudmi



Ljudje so kljub avtomatizaciji še vedno ključni pri delovnih procesih, je v članku za revijo Forbes zapisala Anna-Katrina Shedletsky, ki je bila šest let oblikovalna inženirka pri Applu, kjer je oblikovala mehanske komponente za tri iPode in Applove ure. »Človeški operaterji so zelo prilagodljivi in se lahko hitro prilagodijo spremembam – ponavadi je dovolj že pogovor o tem, kaj se je spremenilo in kako se mora njihova naloga spremeniti. Roboti so togi, ta 'hiter pogovor' pa je v primeru robotov večurna reprogramska seja. Na razvojni liniji, kot je avtomatizirana oprema, nič ne ubije produktivnosti. To sem videla iz prve roke,« je zapisala. Slednje je podkrepila s primerom: »Če so vhodni deli nekoliko drugače upognjeni, ker prihajajo od drugega dobavitelja, ali če so luknje malo odmaknjene (spomnite se na Ikeino pohištvo, ki ste ga sestavljali), lahko človeški operater zadosti procesu tako, da bo deloval. Da bi bili pripravljeni na avtomatizacijo, je treba vse te razlike izenačiti, kar zahteva sistematičen pristop, ki je danes zelo osredotočen na človeka (čeprav obstaja upanje, da bodo stroji to lahko storili).« In četudi lahko napredno tehnologijo uporabimo za prepoznavanje variacij in celo podpremo proces analize napak, so inženirji danes še vedno potrebni, saj so oni tisti, ki najdejo vzrok napak in slednje tudi odpravijo. Če se recimo na robotski liniji zgodi napaka, proizvodnja stoji. Treba je namreč rešiti vse težave, se spominja iz časov, ko je delala pri Applu. »To je precej počasnejše, dražje in neverjetno frustrirajoče. Odgovorna avtomatizacija je večstopenjski proces,« pravi Shedletskyjeva.


Temnih tovarn je danes malo

Mnoge tovarne so zmožne delati brez ljudi, samo z roboti, t. i. tovarne v temi, ampak takih je zaradi vseh naštetih razlogov danes še vedno malo. Japonski Fanuc je prej izjema kot pravilo. Več je takih, ki delajo v »temi« le v določenem času dneva, ponavadi ponoči. In kako je s temnimi tovarnami pri nas? V Argeti, kjer so robotizirali monotona delovna mesta oziroma delovna mesta s ponavljajočimi se gibi, delovna mesta, kjer gre za večje obremenitve, pa tudi delovna mesta, kjer pride do veljave subjektivna odločitev (delovna mesta so vezana predvsem na vizualni pregled), temne tovarne oziroma tovarne brez ljudi ne načrtujejo.


»Smo procesna proizvodnja, kjer delo brez ljudi trenutno ni možno,« zato tega ne načrtujejo, čemur so pritrdili tudi v Heliosu. V podjetju Knauf Insulation Škofja Loka prav tako še ne razmišljajo o zelo visoki stopnji robotizacije in avtomatizacije, saj jim tega narava proizvodnje ne omogoča, čeprav, kot pravi direktor Tomaž Lanišek​, »nekateri naši kupci take obrate že imajo ali pa načrtujejo«. Ob tem poudarja, da je »zmotno misliti, da so to obrati brez ljudi – temne tovarne so samo v prostorih, kjer so roboti, v preostalih prostorih pa je veliko življenja, veliko sodelavcev z zahtevnejšimi nalogami, za katere so bolje nagrajeni. Predvsem pa so veliko bolj motivirani in uživajo v tem, kar delajo«.
V KLS Ljubno pa želijo v prihodnje doseči čim večjo avtonomnost robotiziranih procesov in s tem zlasti znižati število sodelavcev, ki delajo ponoči.

Več iz rubrike