Galaksija podjetniških zvezd je robustna

Ko razmišljamo o podjetniških zvezdah, se v nas hitro prebudi egoist. Postavljajo se vprašanja, kaj je njihova formula za uspeh, kaj se od njih lahko naučimo in podobno. Postavljajo pa se tudi posebno sebična vprašanja, kako podjetniška zvezda koristi nam, kaj imamo od podjetniškega uspeha zvezde mi in kaj njeno poslovno okolje?

V poskusu poiskati odgovore na našteta vprašanja, smo se obrnili na nekaj nominirancev in jih prosili za kontakte dobaviteljev oziroma poslovnih partnerjev, ki jim s svojim delom omogočajo rast.

Drug drugega spodbujajo

Peter Pišek, lastnik in direktor transportnega podjetja Frigotransport, je dejal, da se njegovi najpomembnejši stranki Perutnina Ptuj in Krka razvijata skupaj z njim, in ne skriva ponosa, da je treba vsaj del zaslug za rast omenjenih dveh družb mogoče pripisati tudi dobremu delu njegovega podjetja. Prav tako Frigotransportov glavni dobavitelj vozil, Volvo Slovenija, je po Piškovi oceni na slovenskem trgu raste skupaj z njimi, saj mu je veliko večino od 47 njegovih tovornjakov dobavil prav Volvo. »Logistika je za velika podjetja zelo pomemben del poslovanja. Če logistika ne deluje, kot mora, ima podjetje lahko veliko težav. O Krki lahko povem, da smo z njimi že dve desetletji. Sodelovali smo ob prvem vstopu na ukrajinski trg, ko smo tja peljali dve paleti, zdaj je Ukrajina en najpomembnejših trgov za Krko in del zaslug za dobro poslovanje na tem trgu si lahko pripišemo tudi mi,« je prepričan Pišek.

Pexels

Tu zaslužijo in zasluženo porabijo

Med podjetji, ki so manjša od njegovega in rastejo tudi zaradi naročil njegovega podjetja, je Pišek poudaril svojega dolgoletnega mizarja Vilija Krumpaka iz Škofje vasi. Krumpak nam je povedal, da s Piškom sodeluje že 21 let, in dodal, da »če bi v Sloveniji vsi tako delali, kot dela Pišek, ne bi imeli nobenih težav. Če ima on dovolj denarja, ga imamo tudi vsi okoli njega. Kamor pride, so mu vrata odprta, ker vedno plača naročena dela, pri njem plačilne nediscipline ni.« Tudi sicer Krumpak opaža, da se je plačilna disciplina v zadnjih letih nekoliko izboljšala, delno tudi zato, ker velik del tistih, ki niso mogli ali niso nameravali korektno poslovati, niso preživeli krize. »Če bi bilo več Piškov, bi nam bilo vsem skupaj precej lažje, človek pošteno zasluži in zasluženo potem tu transparentno in brez skrivalnic v različnih oazah porabi ves denar,« dodaja Krumpak.

Ni strahu za slovensko gospodarstvo

Kako na podjetniške zvezde in njihov ekosistem gleda akademik, smo preverili pri Janezu Prašnikarju, predstojniku katedre za ekonomijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Zakaj se moramo sosedje veseliti podjetniškega uspeha svojih sosedov? Prašnikar opozarja, kako temeljito se je slovensko gospodarstvo spremenilo v dobrih dveh desetletjih.

Zakaj se moramo sosedje veseliti podjetniškega uspeha svojih sosedov?

Če smo sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ob pogledu na 150 najboljših slovenskih podjetij lahko predvideli, kam bo šlo slovensko gospodarstvo, je slika zdaj precej drugačna. Med podjetji, ki imajo več kot 50 zaposlenih, najdemo 1250 podjetij, med tistimi, ki imajo več kot dva milijona evrov premoženja, je okoli štiri tisoč podjetij. Medtem ko je podjetij z manj kot 50 zaposlenimi in več kot dvema milijonoma evrov premoženja okoli 2800. Takšno sestavo srednjih in malih podjetij Prašnikar razume kot dokaz izredne robustnosti slovenskega gospodarstva. »Večina teh podjetij bodisi dobavlja izvoznikom ali pa sama izvažajo svoje izdelke. To je jedro našega gospodarstva, in kar je zelo pomembno, okoli vseh teh podjetij se je spletlo veliko mrež partnerskih in dobaviteljskih podjetij,« pravi Prašnikar.

Te mreže so precej bolj dinamične od tistih, ki smo jo poznali, recimo, sredi 90. let prejšnjega stoletja. »Ker se vsak dobavitelj zaveda, da mora biti zelo konkurenčen, da ga kupec ne zamenja, so vsi med njimi bistveno bolj kakovostni, manj vezani na enega kupca in ob tako robustnem jedru se nam za prihodnost slovenskega gospodarstva res ni treba bati,« dodaja Prašnikar.

Pexels

Rednim plačnikom se ni treba bati za zvestobo

Iz pogovorov s partnerji slovenskih podjetniških zvezd je jasno, da imajo vsi vsaj eno skupno točko, so zanesljivi in redni plačniki. Njihova beseda partnerjem velja toliko kot pogodba. Če smo še ne tako dolgo tega z neskrito zavistjo pogledovali proti Zahodu, kjer je v poslu zadostoval stisk roke in gentlemanski dogovor, je to zdaj očitno praksa tudi v Sloveniji.

Janez Novak, ustanovitelj in direktor družbe RLS Merilna tehnika, ki ima vse dobavitelje in kupce v tujini, je prepričan, da je razvoj poslovne etike tudi pri nas nujen, saj slovenska podjetja zgolj na domačem trgu ne morejo preživeti.

Tudi Dominik Holc, ki že 20 let raste skupaj z družbo Rosenbauer in z njim ustvari okoli petino letnih prihodkov, je kot pomembno poudaril zanesljivost svojega pomembnega naročnika. »Upam, da smo tudi mi zanje tako pomembni, kot so oni nam. O zanesljivosti in kakovosti njihovega sodelovanja z nami pa imam same pohvale, sodijo med najzanesljivejše plačnike, kar jih imamo,« pove Holc.

Podjetij z manj kot 50 zaposlenimi in več kot dvema milijonoma evrov premoženja je okoli 2800. To je jedro našega gospodarstva.

Vladimir Horvat, lastnik in direktor VH, d. o. o., z Lesc je z jeseniškim Damatechom začel poslovati že pred leti. »Če z njimi ne bi delali tako skrbno kot z vsako drugo stranko, bi jih izgubili. Čeprav je dela zdaj še kar veliko, si nikakor ne želimo, da bi izgubili naročnika, s katerim ustvarimo okoli 20 odstotkov vseh prihodkov,« o zavzetosti h kakovosti in zanesljivosti pravi sogovornik.

Edvard Potočnik, lastnik družbe Elmeh pa priznava, da njegovega podjetja brez Borisa Meseca in njegove družbe Mebor sploh ne bi bilo. »Na podjetniško pot sem zašel, ker Boris ni našel primernega električarja in me je prosil, naj mu pomagam. Tako sem odprl popoldanski s. p. in pozneje polni s. p., zdaj pa imam družbo z omejeno odgovornostjo, ki zagotavlja delo 12 zaposlenim,« o pomembnosti sodelovanja s podjetniško zvezdo razlaga Potočnik.

Potočnik Meseca pozna že od nekdaj, saj sta soseda, in tudi zato mu ni vseeno, kakšna bo usoda njunega sodelovanja v prihodnje. »Kolikor zraste Mebor, toliko zrastemo mi, imamo pa težave z iskanjem ustrezno usposobljenih kadrov. Dobrih električarjev ni tako lahko dobiti,« dodaja Potočnik.