Fundacija Parus: Spodbuda za intelektualni kapital

S tem se strinjajo tudi štipendisti, ki z izkušnjami v tujini spoznavajo teorijo in ljudi, s pomočjo katerih razvijajo teorije o sodobni družbi.
Z vse bolj kompleksnimi razsežnostmi dinamike lokalnega in globalnega sveta postajajo tudi izzivi, s katerimi se srečujejo posamezniki, podjetja ali države, z njimi pa posledično tudi pravna srenja, vse večji in težje rešljivi. Dandanes je kratko malo nujno imeti znanje za širše razumevanje najkompleksnejših globalnih pravnih in družbenih izzivov. Tega se zavedajo tudi pri Fundaciji Parus, ki je s soglasjem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije pričela uresničevati svoje poslanstvo januarja 2006.

Ustanovitelj Fundacije Miro Senica se je ob ustanovitvi zavezal, da bodo zbrana sredstva namenili za štipendiranje podiplomskega študija gospodarskega prava in prava pravno-ekonomskih znanosti najuspešnejšim diplomantom Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki imajo potemtakem boljše možnosti za študij na najuglednejših svetovnih univerzah, npr. na Harvardu ali Yaleu. Ustanovitelj razloži, da bodo tako podkovani študenti lahko bolj učinkovito vodili gospodarstvo, javni sektor in izobraževalne procese, pri katerih je potrebno širše razumevanje najkompleksnejših globalnih pravnih in družbenih izzivov. Pri izobraževanju jim pomagajo najuglednejši svetovni profesorji ter najboljše in najobsežnejše knjižnice, ki jih pri nas nimamo na voljo v tolikšni meri kot na tujem. Dr. Damjan Kukovec, ki je danes profesor na Univerzi v Londonu ter gostujoči profesor v Ljubljani, je pred leti s pomočjo štipendije odšel na šolanje na Harvard.


Za Svet kapitala pove, da je študij na najboljših univerzah zelo drag, a neprecenljiv. »Da sem sploh dobil ameriško vizo, sem moral samo za prvi letnik študija izkazati, da imam zagotovljenih 86.000 dolarjev, doktorski študij na Harvardu pa traja vsaj pet let.« Razloži, da je na Harvardu pridobil znanja in razumevanje pravnega sistema, ki jih ne bi mogel dobiti nikjer drugje. »Delal sem z izjemnimi misleci, z Duncanom Kennedyjem, Robertom Ungerjem, Grainne de Burco in drugimi. Moja disertacija je bila med drugim kritika tako imenovanega 'vulgarnega' marksizma, ki je zasidran v pravni misli. Razvil sem razumevanje prava v eksistencialističnem smislu, kot hierarhično strukturo družbe, kar je objavil časopis Columbia Journal of European Law. O teh argumentih sta pred kratkim v Torontu razpravljala Jordan Peterson in Slavoj Žižek.«

Dr. Kukovec doda, da ima s članstvom v Fundaciji tudi moralno podporo, saj je tako formalno kot neformalno povezan z ljudmi, ki so mu v intelektualno in osebno veselje. Fundacija namreč deluje kot podjetje, pri katerem gre za javno-zasebno partnerstvo, njeno delovanje pa omogočajo visokokvalificirani ljudje, ki so nanjo vezani nepridobitno. »Govorimo o sedemčlanskem nadzornem svetu, štiričlanski upravi in dveh tričlanskih komisijah na Pravni fakulteti, ki ocenjujeta kandidate. Pri tekočih obveznostih pomagata dva mlajša kolega iz naše pisarne,« pove ustanovitelj. »Vseeno pa zaradi Alumni kluba deluje kot družina, ki je vsako leto večja.«

Za štipendije so od leta 2006 namenili že skoraj milijon evrov, ki jih je prejelo 35 ljudi, pojasni ustanovitelj. »Višina posamezne štipendije je odvisna od višine vpisnine na tujo univerzo, stroškov bivanja in življenjskih stroškov v času študija, odvisna pa je tudi od skupne vsote zbranih donacij, ki jih ima Fundacija na voljo.« V vmesnem času so se zgodila tudi leta, ko niso podelili nobene štipendije, saj kandidati niso dosegali zahtevanih standardov.

V Sloveniji je študij načeloma dostopen vsem, ki imajo željo po njem, medtem ko v tujini zaradi visokih vpisnin ni tako preprosto. Vseeno pa so šole, kot so Bucerius Law School v nemškem Hamburgu, School of Law v New Yorku, King's College v Londonu, Harvard Law School v Cambridgeu in dunajska Pravna fakulteta šole, na katerih se slovenski bodoči pravniki želijo izobraževati, a brez denarne pomoči jim ne bi uspevalo v tolikšnem številu. Dr. Kukovec je na Harvardu spoznal, kako glavnina pravnikov nezadostno razume družbo in pravni sistem, zato so del družbene patologije. Pravniki po njegovem mnenju prepogosto mislijo, da so intelektualno že vse dorekli, da je nepopolno le izvrševanje obstoječega, a s širjenjem obzorij je ugotovil, da to ne drži. »Brexit je le ena izmed posledic tega nerazumevanja,« pomenljivo zaključi.

Vrnitev domov

Štipendije imajo pomemben vpliv na delovno silo, saj se študenti vrnejo z višjo izobrazbo, z več praktičnega znanja, z izkušnjo v tujini. Med obveznostmi, ki jih Fundacija Parus postavlja svojim štipendistom, je tudi ta, da se po zaključku študija za najmanj tri leta zaposlijo v Sloveniji. Takšen kriterij ni običajen, je pa vsekakor koristen v globalni bitki za talente in v boju proti begu možganov.


»V Slovenijo moramo na neki način vrniti potreben intelektualni kapital,« zaključi Miro Senica. Vsi štipendisti se vsakoletno srečujejo, saj ima Fundacija tudi Alumni klub, kjer si člani med seboj delijo izkušnje in primere dobrih praks od doma in iz tujine. Poleg neformalnega druženja imajo ta srečanja pomembno vlogo pri spoznavanju uspešnih svetovnih družb, k čemur težimo tudi Slovenci. Šele ko smo državljani dovzetni za nove ideje in odprti za nove ljudi, se zaustavi zaviranje duhovnega, intelektualnega in ekonomskega razvoja, pove nekdanji štipendist. »Dela za ustvarjanje res odprte in produktivne družbe v Sloveniji je nedvomno ogromno, tudi in predvsem za pravnike. Pravniki pa morajo biti vrhunsko izobraženi, sicer obstaja nevarnost, da prispevajo k poustvarjanju obstoječega stanja.«

Po njegovem mnenju je bistveno, da vrhunske ljudi povabimo nazaj v Slovenijo na ustrezne položaje, na katerih lahko s svojim znanjem in izkušnjami dejansko prispevajo h gibalu razvoja. »Prav je, da štipendist vlaga v delo in prihodnost Slovenije, zato delujem kot gostujoči profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, sodelujem pa tudi z Novo Revijo. Na Pravni fakulteti predavam pravo Evropske unije ter kritično pravno metodologijo, predaval pa sem tudi pri predmetih mednarodno gospodarsko pravo, teorija države in francoska pravna terminologija. V Sloveniji se trenutno vključujem v številne druge projekte, kar mi je vedno v veselje.«