Fakulteta ni dovolj ali ABC Business Academy, tovarna bodočih menedžerjev
Leta 2014 so se odpravili v tujino in tam začutili, da bi lahko na lastno pest okrepili podjetniške veščine slovenskih mladostnikov, ki bodo v prihodnosti postali veliki igralci na gospodarskem zemljevidu in nam kazali svetovne trende. Poslovni model Toronto Business Academy je odličen, to so opazili tudi v ABC pospeševalniku in zdaj oznanili sodelovanje pod imenom »ABC Business Academy«, s katerim imajo namen osvojiti svet.
Pred tremi leti so trije ljubljanski študenti ustanovili zasebno izobraževalno ustanovo, ki mladim ponuja dodatno usposabljanje in mednarodne izkušnje ter domači gospodarski atmosferi počasi vdihuje svežino, profesionalnost in odprtost. Le spodbudno učno okolje mladim odpira možnosti za uspeh v svetu, trdijo Juš Dobnikar, David Aleš in Jan Habat, ki so se izpopolnjevali v Kanadi in si želijo deliti izkušnje z drugimi nadobudneži.
Zgodba se je začela v času velike slovenske gospodarske krize, leta 2012, ko je bila večina študentov in podjetnikov črnogledih in nemotiviranih. Takrat sta se dvaindvajsetletna David Aleš in Juš Dobnikar odločila preveriti, kakšno je ozračje zunaj Slovenije. Kanada se jima je zdela več kot primerna – velika in gospodarsko uspešna država z močno socialno kapico. »Kanada je združila staro evropsko tradicijo z ameriško inovativnostjo, njena uspešnost je rezultat prevzemanja najboljših svetovnih praks. Ob našem prihodu tja gospodarske krize skorajda ni bilo čutiti.«
Ideja o strokovno-turističnem izletu je navdušila še 20 študentov in tako so med poletnimi počitnicami odleteli na drugo stran oceana. Tam so s proaktivnostjo pridobili več stikov iz poslovnega in univerzitetnega sveta, se dobivali z vodilnimi kadri različnih korporacij, mladimi podjetniki, profesorji ter se povezali s slovensko skupnostjo. »Bili smo mladi in drzni. Pošiljali smo elektronsko pošto vsem pomembnežem, klicali velike kanadske korporacije, se mrežili na dogodkih, na katere smo bili povabljeni, in google je postal naš najboljši prijatelj,« pove David Aleš.
Po dobrih dveh tednih sta se vrnila v Slovenijo polna zanosa. V Kanadi sta dobila potrdilo, da slovenska črnogledost in ležernost ne peljeta nikamor, in se odločila deliti svoje izkušnje z drugimi.
»Vse se da«
»Kanadčani imajo drugačno miselnost, pri njih se vse da, mladi odraščajo z mislijo, da bodo uspeli v poklicu,« pove Aleš za Svet kapitala. V času, ko sta se Dobnikar in Aleš vrnila v Slovenijo, je njun prijatelj Jan Habat ravno odhajal na enoletno študijsko izmenjavo v Kanado. Med seboj so veliko komunicirali in počasi so se rojevale ideje o zasebni izobraževalni instituciji.
Pridobili so več stikov iz poslovnega in univerzitetnega sveta, se dobivali z vodilnimi kadri velikih korporacij, mladimi podjetniki, profesorji ter povezali s slovensko skupnostjo.
Leta 2014 so se trije fantje vrnili v Kanado, tokrat zaradi mreženja. »Vse prihranke smo stavili na Toronto. Najeli smo apartma, kupili poslovne obleke, trkali na vrata podjetij, ki bi nam pomagala pri izobraževanju mladih.« Njihova neposrednost je Kanadčane in slovensko skupnost, ji jim je zelo pomagala pri projektu, prepričala.
V Kanadi so se odločili, da bo izobraževalni program potekal v obliki poletne šole. »Takrat imajo študenti več časa in si lahko privoščijo daljše potovanje. Sklenili smo dogovor s kanadskimi profesorji, nekaj podjetji in tako postavili temelj Toronto Business Acadamy (TBA). Napočil je čas za vrnitev v Slovenijo.«
Postavili so internetno stran, izpilili učni načrt ter dobili podporo določenih medijev, podjetniških organizacij, podjetij in izobraževalnih institucij. »Imeli smo program, vizijo, ciljno publiko ter potrebna orodja. Dobili smo podporo univerze Alma Mater v Mariboru, ki je omogočila, da je bila udeležba na TBA upoštevana kot izbirni fakultetni program, za katerega so študenti lahko dobili potrebne kreditne točke za vstop v višji letnik. Zaradi tega smo bili toliko bolj zanimivi za študente. Poleg tega nas je podprl Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, ki je udeležencem TBA ponudil denarno pomoč v višini 710 evrov.«
Iskanje podjetniške žilice v mladih
Program v Torontu temelji na spremembi miselnosti mladih od 18 do 26 let, jim pokazati, da je mogoče uspeti, poleg tega temelji na inovativni teoriji in praksi; udeleženci poslušajo osnove podjetništva, aktualne ekonomske in tehnološke teorije, obiščejo večja podjetja, se spoznavajo z gospodarstveniki, izdelujejo poslovne načrte in prepričujejo potencialne investitorje ter strokovno žirijo o verodostojnosti in uporabnosti lastnih idej. »Tega praktičnega znanja se na ekonomskih šolah ne pridobi, govorim iz lastnih izkušenj,« pove Habat. Dober primer uspešnega mreženja v Torontu so fantje, ki danes na kickstarterju uspešno predstavljajo Vatmatic Watches, elegantne švicarske ročne ure z možnostjo več videzov.
Danes sodelujejo s podjetji Twitter, LinkedIn, Toronto Stocking Exchange... »Načrti so veliki, napovedujemo partnerstva s Facebookom in Teslo. Ciljamo na največje.«
Prvo leto se je udeležilo izobraževanja 27 študentov, naslednje, četrto, leto pa bo odpotovalo v Toronto kar 160 študentov iz 30 držav, kar kaže na precejšno rast v treh letih. Bodoči podjetniki na akademiji spoznavajo istomisleče ljudi, ki jim bo nekega dne uspel veliki met. »Kalkulacija je enostavna. Ko mladi množično odhajajo na dopust, se jih le peščica odloči za neobvezno poslovno izobraževanje, za katero morajo privarčevati nekaj denarja. Izbira ni lahka. Tisti, ki se odločijo za TBA, so ljudje z močnim karakterjem, in ti bodo pisali prihodnost. Letos bodo izpostavili tudi alumni klub, bazo udeležencev, ki si bodo v prihodnje pomagali, sodelovali in sklepali partnerstva,« doda Aleš.
Sodelovanje z ABC pospeševalnikom
Poslovni model in velik potencial je opazil tudi Dejan Roljič, direktor ABC pospeševalnika, ki je njihovo zgodbo spremljal od začetka, ravno v teh dneh pa so javno oznanili partnerstvo. »V njihove poslovne prostore v BTC-ju nas je povabil takoj po prvi izvedbi akademije, zdaj pa skupaj odpiramo podjetje.« Danes TBA sodeluje z največjimi svetovnimi imeni: Twitter, LinkedIn, Toronto Stocking Exchange in podobno. »Načrti so veliki, napovedujemo partnerstva s Facebookom, Teslo ipd. Ciljamo na največje.« Toronto Business Academy pokriva izobraževalni del ABC pospeševalnika, katerega poslanstvo sta investiranje in strokovna pomoč zagonskim podjetjem. Pod skupnim imenom ABC Business Academy si želijo napisati globalno zgodbo.
V München, Dubaj, Silicijevo dolino ...
»Za prihodnje leto napovedujemo dve novi lokaciji, München in Silicijevo dolino. Prvi bo mišljen kot nadgradnja Toronta; za tiste s predznanjem v poslu, ki že končujejo študij. Mladi bodo v nemškem delu programa neposredno vpeti v zagonska podjetja – z njimi bodo tesno sodelovali in reševali njihove konkretne in trenutne težave. Pomagali jim bodo tudi pri večanju podjetja in širjenju v tujino.« V Torontu bodo mlade podjetnike učili vztrajnosti, osredotočenosti in poslovne angleščine, v Nemčiji pa prilagajanja trgu, ljudem, neznanim okoliščinam. »Biznisa ne delaš s prijatelji, ampak s strokovnjaki z določenega področja,« povedo. »Munich Business Academy bo poseben izziv za njihovo osebnostno rast ter seveda svojevrstno tekmovanje za delovna mesta v zagonskih podjetjih, ki bodo v udeležencih programa iskali nove sodelavce.«
Dijaki v Sloveniji bi morali hitreje ugotoviti, na katerem področju so dobri in kam naj se usmerijo.
Njihov poslovni načrt je daljnosežen, tovrstne programe bodo lansirali po vsem svetu. Danes že načrtujejo šole v Singapurju, São Paolu in Dubaju; končni cilj izobraževanja pa je Silicijeva dolina. Ta bo namenjena mladim profesionalcem, ki so že ustanovili podjetje ali zasedli visoko funkcijo v večjem podjetju. »V ZDA bodo menedžerji v nekaj dneh dobili vpogled v največja podjetja na svetu (npr. Tesla) ter nove ideje, kako umetna inteligenca, robotizacija, industrija 4.0 in virtualna resničnost spreminjajo svet ter poslovanje. Program bo trajal le nekaj dni, a bo zelo intenziven.«
Do leta 2020 bodo oblikovali programe za vse naštete destinacije in tako učili Slovence tudi o raznolikosti trgov po svetu. »Konkurenca je velika, zato je treba mlade čim prej usmeriti na pravo pot.« Njihov motiv je naučiti o tujih kulturah in značilnostih večjih trgov, da bodo lahko slovenski gospodarstveniki z izvozom krepili domačo blagajno.
Sprememba šolskega sistema
David Aleš poudari, da bi v Sloveniji morali uvesti šolnine ter nehati promovirati gimnazije, ki le prelagajo izbiro mladih. »Sem velik podpornik kvalitetne splošne izobrazbe, a nekaj več regulacije in izbirnih predmetov ne bi škodilo. Dijaki bi morali hitreje ugotoviti, na katerem področju so dobri in kam naj se usmerijo.« Vse tri je navdušil kanadski podjetniški ekosistem, ki je zelo povezan z njihovimi univerzami. Slednje imajo v lasti zemljišča, ki jih oddajajo različnim podjetjem. Univerza tako nekaj malega zasluži, podjetja pa dobijo poceni delovni prostor. S sodelovanjem odkrijejo, kam gredo trendi, kakšne so potrebe na trgu in na tej podlagi univerze prilagodijo programe. Mladi po končanem študiju postanejo iskan in zaposljiv kader, ker univerza producira kader, ki ga trg potrebuje, podjetnejši pa odprejo lastne startupe v okoliških inkubatorjih. Vsem skupaj nudijo podporo še mesta, okrožja in država sama.
»Ta način dela nam je zelo všeč, naša baza pa je vedno večja. Z ABC pospeševalnikom bomo nekega dne odprli 'talent pool' kvalitetnega kadra za slovenska in tuja podjetja in tako spodbujali partnerstva med podjetniki, korporacijami in startupi, ki jih bomo začeli z izobraževanjem, kot je Toronto Business Academy,« sklenejo Dobnikar, Aleš in Habat.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost