Evropske države ustanavljajo »mega« vojsko

Francija in Nemčija sta se kot pobudnici sporazuma z drugimi 21 evropskimi državami dogovorili o združitvi oboroženih sil, njihovem financiranju, razvoju in razporeditvi. Triindvajset držav se je v Evropskem parlamentu strinjalo, da bodo zgodovinski sporazum podpisali že letošnjega decembra. Idejo za združeno evropsko vojsko je sicer v petdesetih letih predlagala Velika Britanija, a prav njen odhod iz EU je povod za podpis sporazuma. Vzporednico povodu so povlekli tudi z zaostrevanjem odnosov med Ukrajino in Rusijo. Vojaški pakt, kot so ga poimenovali na Business Insiderju, se zavzema med drugim tudi za ojačitev finančne injekcije obrambnim zadevam ter večji militarizaciji.

"To so zgodovinski koraki," je dejal nemški zunanji minister Sigmar Gabriel. "Pripravljamo se za novo in sveže sodelovanje na področju varnosti in obrambe, ki bo pomenilo mejnik v evropskem razvoju," je dejal. Z njim so se strinjali predsednik Evropskega parlamenta Jean-Claude Juncker ter pogajalca pri brexitu, oba nadvse pomembna politika, Guy Verhofstadt in Michel Barnier, prvi Belgijec, drugi Francoz. »Evropska unija bo imela po podpisu pakta bolj skladno držo pri spopadanju z mednarodnimi krizami,« trdijo. Evropska vojska (PESCO) se bo razlikovala od združenja NATO, saj bo imela več suverenosti in fleksibilnosti. »Lahko bomo pomagali in ukrepali tudi na področjih, ki ne potrebujejo popolnoma vojaškega delovanja, okrepili bomo strateško avtonomijo in razvili vojaške sposobnosti,« poudari Federica Mogherini, zunanja ministrica EU.

Nakupu orožja bodo namenili kar pet milijard evrov, ustanovili pa bodo tudi poseben fond za financiranje vojaških operacij. Raziskali bodo šibke točke vojsk posameznih držav in jim na teh področjih tako kadrovsko kot finančno pomagali.

Države podpisnice:

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.