FOTO:Evropa se greje z lesom

Simona Drevenšek
Tadej Regent

Oskrba z energijo je že od nekdaj povezana z lesom. Še pomembnejšo vlogo je dobil z evropsko energetsko politiko, ki je naravnana k obnovljivim virom energije. Dodaten zagon rabi lesa za ogrevanje so dale vse višje cene nafte in plina. V Sloveniji se z lesom ogreva več kot 40 odstotkov gospodinjstev.

Poceni »zeleno« ogrevanje v Evropi narašča. Po podatkih evropskega statističnega urada se je poraba obnovljivih virov energije med letoma 2005 in 2015 povečala za 73,2 odstotka. V prenekateri članici EU je les glavni vir ogrevanja; v Latviji, na Finskem in Švedskem se z njim ogreva petina gospodinjstev, na Malti in Cipru le odstotek. Na Poljskem les za ogrevanje predstavlja kar 80 odstotkov obnovljivih virov. Tudi v Nemčiji, domovini energetske transformacije (Energiewende), ki je izdatno sofinancirala investicije v solarno in vetrno energijo, se 38 odstotkov prebivalcev ogreva z lesom.

Kurjenje lesa v individualnih kuriščih negativno vpliva na kakovost zunanjega zraka, predvsem na ravni delcev.

Slovenija za energetske namene porabi več kot 2 milijona ton lesa na leto. »Večina se porabi v gospodinjstvih v obliki drv, sledijo lesni peleti in sekanci,« pravi Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko pri Gozdarskem inštitutu Slovenije. Po podatkih statističnega urada se z lesom ogreva več kot 40 odstotkov gospodinjstev. Delež tistih, ki se ogrevajo z lesom, v zadnjih desetih letih počasi narašča, opozarja Krajnčeva in dodaja, da je prehod na lesna goriva močno odvisen od gibanja cen energentov.

Na inštitutu, kjer že od leta 2011 spremljajo cene energentov, ugotavljajo, da je letos jeseni ekstra lahko kurilno olje, ki je drugi najbolj uporabljen energetski vir v slovenskih gospodinjstvih, stalo 82,39 evra na megavatno uro, kar je za tretjino več od cene peletov. Zanje je za megavatno uro treba odšteti 54,4 evra. Cena sekancev, kot najcenejše oblike lesnih goriv, je bila jeseni 22,37 evra na megavatno uro, kar je 73 odstotkov ceneje od kurilnega olja. »Za tono bukovih drv z vsebnostjo vode okoli 20 odstotkov in dolžine od 25 do 30 centimetrov, ki po ceni sledijo lesnim sekancem, bi odšteli 139,6 evra ali 35,1 evra za megavatno uro, kar je za 57 odstotkov ceneje od kurilnega olja,« primerjavo cen energentov niza Krajnčeva.

Spomladanska anketa Zveze potrošnikov Slovenije, na katero so dobili skoraj petsto odgovorov, je razkrila, da Slovenci s peleti kurimo v pečeh za centralno ogrevanje ali v kaminskih pečeh. Skoraj tri četrtine anketirancev je začelo kuriti s peleti, ker so poceni vir za ogrevanje, 15 odstotkov anketiranih pa meni, da so peleti ekološko kurivo.

image
Tadej Regent


S čim se ogrevamo Slovenci

Natančnih podatkov o številu gospodinjstev, ki za ogrevanje uporabljajo lesne pelete, sekance ali drva, v Sloveniji ni. Na voljo bodo, če se bodo uredile podatkovne baze, ki naj bi jih dopolnjevale dimnikarske službe, opozarja Krajnčeva.

Slovenija za energetske namene porabi več kot 2 milijona ton lesa na leto. Večina se porabi v gospodinjstvih v obliki drv, sledijo lesni peleti in sekanci.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2017 o ravnanju z energijo v gospodinjstvih kaže, da se raba drv kot osnovnega vira za ogrevanje nekoliko zmanjšuje, povečuje pa se raba toplotnih črpalk in tudi elektrike. V Eko skladu pravijo, da so v zadnjih sedmih letih odobrili 43.516 naložb v ogrevalne in kurilne naprave v vrednosti 47 milijonov evrov. Največ je bilo naložb v toplotne črpalke (25.129), sledijo kotlovnice na biomaso (12.096) in sončni kolektorji (6291). Slovenci smo za kotlovnice na biomaso največ zanimanja izkazali v letih 2012 in 2013, v zadnjem času pa naraščajo predvsem investicije v toplotne črpalke, pojasnjuje Tadeja Kovačič, svetnica Eko sklada.

Raziskava REUS je ugotovila tudi, da so slovenska gospodinjstva vse bolj energetsko ozaveščena. Takih naj bi bilo dobre tri četrtine, preostala četrtina anketiranih – gospodinjstva so ocenila svoj odnos do okolja in dejansko ravnanje z energijo – pa je energetsko neozaveščenih. Največ najbolj ekološko ozaveščenih je v osrednjeslovenski in gorenjski regiji. Gospodinjstev, ki so dobro seznanjena z okoljsko problematiko in delujejo ekološko po svojih najboljših močeh, je največ v podravski in jugovzhodni regiji, najmanj energetsko pa po ugotovitvah REUS ravnajo v Ljubljani.

image
Tadej Regent


Zelen, a le s sodobno pečjo

Les, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju, je naraven, obnovljiv in zlasti domač energent in pomemben energent predvsem na podeželju, pri lastnikih gozdov pa tudi pri drugih, ki želijo prispevati k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. Kljub temu pa ni vedno najbolj čista izbira. Največji težavi današnje rabe lesa kot energenta sta zastareli kotli in peči, ki imajo zaradi nepopolnega izgorevanja višje emisije prašnih delcev, in raba nekakovostnih lesnih goriv, zaradi katerih je proces izgorevanja nepopoln, kar tudi vpliva na emisije prašnih delcev, opozarja Krajnčeva. Ministrstvo za okolje in prostor že leta opozarja, da večino dnevnih preseganj dovoljenih vrednosti prašnih delcev v zraku ponavadi izmerijo v jesensko-zimskih mesecih.

Glavni vir za dodatno onesnaženi zrak v tem času so male kurilne naprave. Pri tem imajo na ministrstvu v mislih predvsem zastarele male kurilne naprave, ki niso niti pravilno, kaj šele redno vzdrževane. Temu pritrjujejo tudi na agenciji za okolje, kjer poudarjajo, da kurjenje lesa v individualnih kuriščih negativno vpliva na kakovost zunanjega zraka, predvsem na ravni delcev: »Analiza delcev PM10 kaže, da je v povprečju tretjina izmerjenih ravni posledica kurjenja lesa, pri čemer je delež prispevka kurjenja lesa večji v dneh s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 ug/m3. V Novem mestu je bil pozimi leta 2013 v dneh z ravnmi pod mejno dnevno vrednostjo prispevek kurjenja lesa 37-odstoten, v dneh s preseženo mejno dnevno vrednostjo pa kar 51-odstoten.« V luči tega Krajnčeva meni, da bi morali za večjo okoljsko sprejemljivost lesa poskrbeti z ustreznimi kurilnimi napravami ter rabo kakovostnih lesnih goriv. »V strnjenih naseljih je smiselno podpreti ideje skupinskih sistemov ogrevanja, pri razpršeni poseljenosti pa je treba zagotoviti sodobne kurilne naprave in kakovostna lesna goriva,« še pravi sogovornica.

image
Tadej Regent


Uvoz peletov narašča

Pri nas je trenutno 19 proizvajalcev peletov. Le eden jih na leto proizvede nad 50.000 ton, eden pa od 15.000 do 50.000 ton, zadnje podatke povzame Krajnčeva. Sicer pa je bila lani skupna proizvodnja peletov v Sloveniji 110.000 ton. »Ugotavljamo, da je proizvodnja v zadnjih dveh letih dokaj konstantna in odvisna predvsem od razpoložljive surovine, saj so proizvodne zmogljivosti pri posameznih proizvajalcih večje od realiziranega stanja,« pravi Krajnčeva.

Pri nas je trenutno 19 proizvajalcev peletov. Lani so jih proizvedli 110.000 ton, kljub temu pa je Slovenija še vedno neto uvoznica peletov.

Kljub povečanju domače proizvodnje je naša država še vedno neto uvoznica peletov. Pretežni del proizvodnje Slovenija izvozi v Italijo, zato velik del uporabnikov uporablja pelete iz uvoza. »Izvoz peletov je lani dosegel rekordno raven, in sicer 138.000 ton. Prav tako je leto 2016 glede na pretekla leta zaznamoval rekorden uvoz, presegel je 200.000 ton. Bilančne ocene rabe peletov v Sloveniji kažejo, da se je v letu 2015 poraba rahlo zmanjšala, vendar še vedno presega 140.000 ton,« pojasnjuje Krajnčeva. Po podatkih Eurostata je celotna EU neto uvoznica peletov. V letu 2015 je uvoz peletov narasel na 6,5 milijona ton, kar je 151-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2010. Večino peletov uvozimo iz ZDA in Kanade, manj iz Rusije in drugih držav. V Slovenijo 41 odstotkov peletov uvozimo iz Romunije, sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Avstrija. Da so lesna biomasa in peleti eden od glavnih obnovljivih virov energije za ogrevanje, je ob izsledkih raziskave Čisti peleti, ki jo sofinancira Eko sklad, dejal direktor Eko sklada Hinko Šolinc.


ZPS: Peleti na slovenskem trgu kakovostni

Zveza potrošnikov Slovenije je letos ponovila test kakovosti lesnih peletov. Potem ko so predlanskim ugotovili, da se je kakovost preizkušenih peletov v povprečju poslabšala – kar 30 odstotkov vzorcev ni ustrezalo nobenemu kakovostnemu razredu –, so rezultati letošnjega preizkusa takšni, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih. Med 25 vzorci sicer štirje niso ustrezali označeni kakovosti, nobeden od njih pa ni bil neustrezen, ugotavljajo. V laboratoriju se tako ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino, so zapisali v sporočilu za javnost. Premik na bolje pa pomeni tudi, da je zdaj potrošnika nekoliko lažje napotiti k nakupu in uporabi lesnih peletov. Gre namreč za surovino, ki bi lahko v prihodnosti v Sloveniji vsekakor dobila večjo vlogo – vsaj takšno, kot jo ima v Avstriji in Skandinaviji. A za kakovosten preboj niso dovolj zgolj kakovostni peleti, pač pa tudi kakovostne peči ter ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvoda plinov, opozarjajo na ZPS.

Več iz rubrike