Evropa je ujetnica univerz

Šolski sistem ne more nadomestiti aktivacije mladega človeka, ki zahteva, kar želi, ki je dejaven tudi v neformalnih izobraževalnih institucijah in delavnicah. »Pojdite med ljudi, ki vas zanimajo, povežite se z njimi, družite se z idoli. Socialna mreža je pri zaposlitvi še kako pomembna,« je odzvanjalo na konferenci Delovna mesta prihodnosti v EU, kjer so strokovnjaki z različnih področij poskušali napovedati trende zaposlovanja.

Tomaž Zwitter, ki že vrsto let poučuje študente na fakulteti za matematiko in fiziko, je mlade nagovarjal, naj razmišljajo zunaj ustaljenih okvirov. »Če je nekdo uspešen pri slovenščini, še ne pomeni, da mora postati slavist. Tudi v naravoslovnih vedah potrebujete pisateljsko žilico za poročila, predstavitve in nagovarjanje množic. Dijaki naj gredo na fakulteto poslušat predavanja za študente in naj ujamejo duha šole. Morda jih zanima tudi kaj drugega.«

»Mladi morajo pokazati kreativnost, tekmovalnost, prizadevanje in strast. Veliko odličnih življenjepisov smo dobili, a med njimi izberemo le enega,« je povedala Tanja Fajon, evropska poslanka v informacijski pisarni evropskega parlamenta v Sloveniji. Sodelavka v evropskem parlamentu Romana Tomc ji je pritrdila: »Na ravni EU smo naredili veliko za mlade in za reševanje njihove brezposelnosti. V projekt Jamstvo za mlade smo pred tremi leti vložili kar 20 milijard evrov. Ta sredstva so države članice dobro izkoristile in danes imamo milijon in pol manj brezposelnih mladih.« V zadnjih štirih letih se je povečalo število študijskih praks, pripravništev in dela, sponzoriranega iz državnih sredstev.

IPEP

Kateri so poklici prihodnosti? Roboti?

Hubert Kosler, direktor slovenske podružnice japonskega podjetja Yaskawa, ki se ukvarja z izdelavo robotov, vidi prihodnost v robotiki, tehnologiji in vesoljskem inženiringu. Anton Mavretič, elektrotehnik in profesor, ki je med drugim delal za Naso in sodeloval pri obeh projektih Voyager, pa je poudaril, da se bodo v prihodnosti odpirala delovna mesta predvsem v tehničnih, matematičnih in kemijskih vedah, velik poudarek bo na medicini in omrežjih za prenose podatkov. »Ne smemo pozabiti, da bo svet dronov in robotov prav tako potreboval ljudi, izobražene v mehkejših vedah, poslovneže in menedžerje, ki bodo vodili projekte, jezikoslovce, ki bodo komunicirali s tujino, turistične delavce, ki bodo ljudi spremljali na počitnice v vesolje, ter pravnike, ki bodo reševali spore.« Navsezadnje bodo morda odvetnika potrebovali tudi roboti, za katere so ravno prejšnji teden v evropskem parlamentu izglasovali pravno subjektiviteto.