Estonce lahko prekosimo

Podobno lovi veter tektonskih premikov v svoja jadra tehnološki velikan Oracle, ki bi rad postal prvi globalni ponudnik storitev v računalniškem oblaku za podjetja.

Predstavnik podjetja Oracle je vse novosti slovenskim podjetjem predstavil 9. novembra, še večji regijski dogodek, Oracle Digital Day, bo v Ljubljani 29. novembra. Zato smo povabili na pogovor Rajka Novaka, dolgoletnega direktorja Oracla Slovenija.

Z računalništvom v oblaku se je večina običajnih potrošnikov prvič srečala pri e-pošti, nato je prišel oblak za shranjevanje podatkov v obliki dropboxa, danes ponujata uporabnikom pametnih telefonov vse več sorodnih storitev Apple (icloud) in Google (drive, google photos). Katera je najbolj široko uporabljana storitev računalništva v oblaku med navadnimi potrošniki? Katera bo v prihodnosti?

Oracle je sicer osredotočen izključno na poslovne uporabnike. A če izhajam iz sebe, bi rekel, da nam bo potrošnikom zelo podobno kot podjetjem sčasoma postalo vseeno za lastnino, za to, kaj je naše in kaj od ponudnika, ko govorimo o strojni opremi. Pomembno bo, da nam bo vse na voljo, čeprav obstaja neki latenten strah pred tem, kaj se dogaja z vsemi podatki. Toda s tem se bomo morali pomiriti, podobno kot smo pri mobilnih telefonih večinoma izgubili strah pred nevarnostjo prisluškovanja ali prebiranja kratkih sporočil.

Varnost podatkov je vendarle resen pomislek, ki mu dajeta težo ameriški aferi NSA in Prizma. Bodo naši podatki lahko kdaj stoodstotno varni?

Varnost je vedno ključna tema, ne glede na to, ali se pogovarjamo o strojni ali programski opremi. Ta pomislek ne bo nikdar povsem izginil – stoodstotne varnosti ni. Pomembno je, da ponudniki big data in drugih storitev v oblaku sledijo jasnim standardom. Če je storitev v oblaku prav zasnovana, je v realnosti precej bolj varna od hranjenja podatkov na lastnem trdem disku ali strežniku (to trdijo tudi številne neodvisne raziskovalne institucije), že zaradi nečesa tako preprostega, kot je posodabljanje protivirusnega programa.

Slovenija je pred časom stopila na pot digitalizacije, ko je na spletu zaživela javna uprava, e-davki … Če je zlati standard na tem področju Estonija, kam se uvrščamo mi? Kje je zaostanek za najrazvitejšimi največji in kaj lahko storimo, da ga zmanjšamo?

Kolikor mi je znano, so bili predstavniki naše vlade kar nekajkrat v Estoniji. Kot mi je uspelo z njimi govoriti, so v Estoniji znali pretvoriti zapisane postopke v elektronsko realnost. Pri nas vsekakor imamo potencial, da prekosimo Estonce. Eden takšnih primerov je državni zasebni računalniški oblak, ki je nedvomno korak v pravo smer, nenazadnje to kaže zanimanje drugih držav za delovanje tega sistema. Če je majhnost Slovenije običajno slabost na poslovnem področju, je z vidika uvedbe novih strategij in tehnologij lahko celo prednost. Vendar imam tudi pomislek, saj nisem prepričan, da se vsi akterji zavedajo, da je digitalizacija nujno povezana z vlaganji. Tu se stvari odvijajo prepočasi, kot da bi nekateri še vedno mislili, da nam bo že kdo kaj zastonj naredil oziroma podaril.

Kakšne bi morale biti investicije na tem področju oziroma kdaj se bodo vložki povrnili?

Mi kot državljani moramo digitalizacijo občutiti v večji kakovosti storitev in s tem tudi boljšem življenju. Težko je potegniti črto in reči, toliko smo vložili v to storitev in točno takrat se nam bo investicija povrnila. Skrb tistih, ki so v vladi, bi morala biti, da bolj kakovostno živimo, da lažje dosegamo cilje, naj bo to v gospodarstvu, šolstvu ali zdravstvu.

Problem naše politike je, da se zavest o koristnih spremembah med prebivalstvom budi počasneje od obračanja političnega cikla.

To je resnično ena od težav. Zato so pri digitalizaciji še toliko bolj pomembni konkretni učinki, bodisi v lažjem poslovanju z državo za volivca ali pa v rastočih prihodkih za podjetja. Prihodkih, ki s klasičnimi orodji in pristopi ter poslovnimi modeli do zdaj podjetjem niso bili na voljo.

Kako dobro se tega zavedajo slovenska podjetja? Kako razširjena je ideja o digitalizaciji?

Po nedavnih raziskavah se velika slovenska podjetja dobro zavedajo nujnosti digitalizacije. Banke, zavarovalnice, podjetja iz telekomunikacijske industrije imajo že tudi posebne ekipe poslovnežev in IT-strokovnjakov, ki se ukvarjajo z digitalizacijo in izvajajo prve projekte. V tem smo podobni svetu, tretjina velikih podjetij se že konkretno ukvarja z digitalizacijo, tretjina se nanjo strateško pripravlja, seveda pa je še kar nekaj takih, ki živijo v iluziji, da bodo preživela s klasičnim poslovanjem. Cilj digitalizacije je namreč temeljito spoznati potrošnika ali stranko in mu prikrojiti ponudbo ter uporabniško izkušnjo, kar vodi v boljše poslovne rezultate. Evropa je sicer po moji oceni še vedno kakšno leto spredaj, kar zadeva uporabo rešitev s teh področij.

Kakšne priložnosti za podjetja prinaša množično zbiranje podatkov o uporabnikih, ki smo mu priča prek družabnih omrežij in aplikacij?

Telekomunikacijsko podjetje na primer še nedavno ni moglo strankam ponujati finančnih storitev, danes lahko vstopi tudi v ta segment. Drugi primer je geolokacija. Ponudniki mobilne telefonije v tujini danes dobro vedo, kje se zadržujemo. Če imajo na primer pogodbo z neko trgovino, lahko v istem trenutku dobim ponudbo na telefon. Trgovec, jasno, ne ve, da se po trgovskem centru sprehaja Rajko Novak, ve pa, da se sprehaja potrošnik takšnega in takšnega profila, ki mu lahko prilagodijo ponudbo. Seveda se moram kot posameznik strinjati s takšnim načinom obdelave podatkov, ker me tovrstne ponudbe zanimajo.

Prednosti udobja bodo torej sčasoma zamenjale strah pred »velikim bratom«, ki nas gleda?

Vsekakor, trgovske verige bodo s pomočjo senzorjev zaznale vsebino hladilnika in v kombinaciji z analizo vaših navad prek aplikacije poslale seznam živil, ki vam jih lahko dostavijo. V to smer gre razvoj. Oracle bo sicer v tej zgodbi predvsem tisti, ki bo rešitev oblikoval na primer za Mercator, Tuš ali Spar ter na drugi strani za proizvajalca hladilnikov, kot je Gorenje.

Industrijski oziroma poslovni uporabniki se precej razlikujejo od navadnih potrošnikov. Računalništvo v oblaku omogoča dostop do cele palete storitev, med katerimi je ena ključnih dostop do vse bolj zmogljivih računalnikov. Bodo računalniki v korporacijah nekoč samo še vmesniki med uporabnikom in superračunalniki v neki dvorani?

Seveda, smisel digitalizacije je, da bodo podatki in delovna orodja povsod na dosegu roke, zato ne bo treba nositi s seboj veliko strojne opreme. Danes na primer opažamo padec prodaje računalnikov in prenosnikov, to ni nobeno naključje. Večino svojih poslovnih in osebnih potreb že danes lahko izpolnimo prek mobilnega telefona ali tablice.

Računalništvo v oblaku in veliki podatki (big data) sta za mnoge abstraktna pojma, v zaledju katerih brnijo gromozanske strojne zmogljivosti in podatkovni centri. Kakšna je videti ena vaših lokacij, kjer imate vso potrebno podporno infrastrukturo?

V Oraclu imamo 19 takih podatkovnih centrov. Na takšni lokaciji je skoncentrirana vsa oprema, potrebna za izvajanje kakvostnih storitev. Težko je govoriti o dimenzijah, prav gotovo pa to ni majhna stavba z le enim večjim prostorom za računalniške naprave. Posebna pozornost je seveda namenjena varnosti, sistemom za hlajenje ter zanesljivim in zelo prepustnim omrežnim povezavam.

Podobnega podatkovnega centra, ki bi bil lahko dobra referenca za našo malo državo, v Sloveniji nimamo, kljub temu pa se vse uspešnejše kosate s konkurenco na trgu računalništva v oblaku.

Na vlak po imenu računalniški oblak smo skočili med zadnjimi, toda danes smo najhitreje rastoča globalna družba na tem področju. Dnevno procesiramo že več kot 50 milijard transakcij za 27 milijonov uporabnikov oziroma podjetij. V lanskem zadnjem četrtletju našega poslovnega leta smo na letni ravni zrasli za 66 odstotkov samo na področju programske opreme kot storitve (SaaS) in platforme kot storitve (PaaS). Računalništvo v oblaku prinese že skoraj desetino prihodkov skupine, ki ustvari 37 milijard dolarjev letne prodaje. Pred tremi leti iz tega naslova tako rekoč še nismo imeli prihodkov.

Dolgoletni prvi mož Oracla Larry Ellison je na letošnji redni letni konferenci Oracle Open World v San Franciscu dejal, da bodo vaše nove storitve v oblaku infrastruktura kot storitev (IaaS), ki prinašajo 11,5-krat hitrejše strežnike in za petino nižje cene od Amazonovega AWS, ki na leto ustvari 10 milijard dolarjev prihodkov, povzročile velike premike med tržnimi deleži ponudnikov storitev za poslovne uporabnike. Kaj je vaša prednost pred konkurenco?

Na področju podatkovnih baz smo na primer prvi na svetu, imamo približno polovični tržni delež. Tudi pri obdelavi podatkov big data bomo kmalu postali največji. V nasprotju z Microsoftom, Amazonom in Googlom smo popolnoma osredotočeni na potrebe poslovnega sveta, tu vidimo svojo prihodnost in tu bi radi bili številka ena. Fokus je ključen, v vsem ne moreš biti dober, čeprav to nekateri poskušajo.

Kako vam bo pri tem koristil ravnokar končan, 9,3 milijarde dolarjev vreden prevzem ponudnika storitev v oblaku NetSuite?

Prevzemi so že od leta 2000 stalnica za Oracle, skoraj ne mine mesec, da ne bi opravili kakšnega. Rastemo tudi organsko, toda ena od naših prednosti je, da znamo novo podjetje zelo hitro integrirati v skupino. Omenjene akvizicije pa ne morem in tudi ne smem komentirati.