Energetsko lačne stavbe lahko ogrozijo podnebna prizadevanja

Samo v Evropi so zgradbe krive za približno 40 odstotkov porabe energije in 36 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. EU si jih zato prizadeva čim več energetsko sanirati. Še posebej tistih 35 odstotkov, starih več kot 50 let. Evropska komisija opozarja tudi, da je skoraj tri četrtine gradbenih del energetsko neučinkovitih. Za piko na i energetsko obnovimo zgolj 0,4 do 1,2 odstotka zgradb na leto, čeprav lahko večja obnova prinese precejšnje prihranke energije – skupna poraba energije v EU bi se zmanjšala za okoli šest odstotkov, izpusti ogljikovega dioksida pa za približno pet. V Sloveniji je pri energetskih sanacijah stavb delež celovitih prenov, ki občutneje zmanjšajo rabo energije, razmeroma majhen. Čeprav so se po zadnjem poročilu Podnebno ogledalo emisije na področju stavb v obdobju 2005–2014 pri nas zmanjšale, se zadnji dve leti znova povečujejo.

Jure Čižman: Razvrščanje stavb po različnih kriterijih bi omogočilo izdelavo konkretnih strategij za prenovo večjega števila objektov na ravni lokalnih skupnosti in izbranih območij.

»Natančnih podatkov o obsegu prenov stanovanjskih stavb, ki jih je za skoraj tri četrtine skupne površine stavb v Sloveniji, ni, so pa narejene ocene na podlagi ankete o porabi energije v gospodinjstvih, ki jo vsakih pet let izvaja Surs. Tako je bilo leta 2015 prenovljenih 51 odstotkov stanovanjskih stavb, zgrajenih pred letom 2002. V ta obseg so vključene vse prenove, torej tako delne, kot sta zamenjava oken ali izolacija strehe, kot celovite prenove,« nam je povedal Jure Čižman s centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan. »Če upoštevamo le celovite obnove stavb – ta zajema najmanj obnovo oken in fasade – je prenovljenih 13 odstotkov stavb, torej je potenciala za prenove še zelo veliko.« Pri nas je bilo namreč kar 70 odstotkov skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 odstotkov nestanovanjskih stavb zgrajenih pred letom 1985.
Zaostanek je posledica manjših vlaganj v letih 2015 in 2016, zato bo za dosego cilja, to je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 53 odstotkov do leta 2020 glede na leto 2005, v sektorju treba zmanjšati emisije za 12 odstotnih točk v obdobju 2017–2020. Povečanje naložb v financiranje celovitih obnov stavb je tudi cilj evropskega projekta Enerfund, v okviru katerega so razvili istoimensko aplikacijo, namenjeno oblikovanju naprednih odločitev pri strategijah energetskih prenov in financiranju celovitih prenov stavbnega fonda. Projektni konzorcij koordinira Ciprska tehnološka univerza (CUT) v sodelovanju s 15 interdisciplinarnimi organizacijami, med katerimi je tudi Institut Jožef Stefan.

Shutterstock

Kje smo v primerjavi z Evropo?

Poleg stanovanjskih stavb so prenove potrebne tudi stavbe v javnem sektorju. V Sloveniji smo do leta 2015 z denarjem iz kohezijskega sklada, v nekaterih obdobjih pa tudi z denarjem iz ekosklada ter evropskega sklada za regionalni razvoj, prenovili nekaj več kot 1,2 milijona kvadratnih metrov površin v javnem sektorju, do vključno letos naj bi bilo po prvih ocenah prenovljenih okoli 1,7 milijona kvadratnih metrov površin, pojasnjuje Čižman.

Leta 2015 je bilo prenovljenih 51 odstotkov stanovanjskih stavb, zgrajenih pred letom 2002.

Kje smo v primerjavi z Evropo? Odgovore bo dala aplikacija Enerfund, ki omogoča lažje in centralizirano pridobivanje informacij o energetski učinkovitosti stavb v več evropskih državah. Ker aplikacijo še dopolnjujejo z novimi funkcionalnostmi, natančnih primerljivih podatkov še ni. »Obseg trenutno razpoložljivih podatkov v aplikaciji je po državah zelo raznolik, za zdaj je vanjo vključenih skupno več kot 18 milijonov energetskih izkaznic iz devetih držav. Največ, za več kot 14 milijonov izkaznic, jih je na voljo za Veliko Britanijo, vključeni sta tudi celotni bazi za Dansko in Irsko. Za Slovenijo je zaenkrat vključen vzorčni nabor, za okrog 600 izkaznic, ki pa bo do konca leta razširjen na celotno bazo več kot 50 tisoč izkaznic. Od ministrstva, pristojnega za energetske izkaznice, smo pridobili le vzorčen nabor podatkov, in sicer tako po številu stavb kot po obsegu,« pravi Čižman. Bo pa iz karte Enerfund še pred koncem leta tudi za Slovenijo mogoče razbrati, kakšno je energetsko stanje stavb, za katere so bile izdane energetske izkaznice, in kje te so, obljublja.
Spletno orodje je namreč zasnovano tako, da omogoča primerjavo stavb iz različnih držav. Ker so kriteriji za uvrstitev stavbe v posamezen energijski razred med državami različno določeni, neposredna primerjava po tej lastnosti ni mogoča, je pa seveda mogoče primerjati kazalnike, kot je raba energije.

Shutterstock

Aplikacija pokaže, kje je potencial za prenovo stavbe

Na spletu sicer obstaja več zelo raznolikih aplikacij in spletnih orodij, namenjenih ocenjevanju ali prikazovanju energetske učinkovitosti v stavbah, vendar take, ki bi na enem mestu združevala kartografski prikaz podatkov iz energetskih izkaznic ter ovrednotenje potenciala za prenove tako z energetskega kot ekonomskega vidika, še ni bilo. »Razvrščanje stavb po različnih kriterijih bi omogočilo izdelavo konkretnih strategij za prenove večjega števila objektov na ravni lokalnih skupnosti in izbranih območij,« razlaga sogovornik.

Z aplikacijo bodo finančne ustanove pridobile zanesljive informacije o stavbah, podjetja bodo uvidela, kje se skrivajo poslovne priložnosti, upravni organi pa bodo enostavneje oblikovali podporne sheme in programe za energetsko prenovo.

Tako bo lažje prepoznati naložbene priložnosti in določiti prednostni vrstni red pri energetski prenovi. »Z nastavitvami kriterijev je mogoče stavbe razvrstiti tudi v različne skupine. Spletno orodje je zasnovano za širok krog uporabnikov, še posebej pa je namenjeno finančnim ustanovam, podjetjem za energetske storitve ter upravnim organom na nacionalni in lokalni ravni, kot so ministrstva in občine,« pravi Čižman. Finančne ustanove bodo tako hitro pridobile zanesljive informacije o stavbah, podjetja bodo uvidela, kje se skrivajo poslovne priložnosti, upravni organi pa bodo enostavneje oblikovali strategije, podporne sheme, programe in prioritete za energetske prenove. »Poleg tega naj bi aplikacija služila še kot informacijsko-promocijska platforma za energetske izkaznice, s katero bi širši javnosti približali njihovo vsebino in uporabnost,« dodaja Čižman.
S skorajšnjo nadgradnjo aplikacije bodo poleg prikazov na stavbo na voljo tudi agregirani podatki za administrativna območja, denimo občine in poštne okoliše. Kjer so na voljo podatki, kot je v primeru Velike Britanije in Danske, pa je že zdaj mogoče prikazovati stavbe po namenih rabe in izbranih skupinah, recimo enostanovanjske stavbe z energetsko (ne)učinkovitimi okni, fasadami in strehami, ter tako alocirati stavbe, ki bi jih bilo treba celovito ali le delno prenoviti.
Z boljšim poznavanjem energetskega stanja stavb bi lažje načrtovali tudi ukrepe v gospodarsko javno infrastrukturo, kot je daljinsko ogrevanje.

Shutterstock

Obetavno orodje

Alenka Urnaut Ropoša, lastnica in direktorica podjetja Renova real in članica finančne skupine BV, poudarja, da sta energetska učinkovitost ter ustrezno in kakovostno energetsko upravljanje eden ključnih dejavnikov pri ohranjanju vrednosti premoženja, torej vrednosti nepremičnine.
Namen triletnega evropskega projekta Enerfund, ki se je uradno začel februarja 2016, je povečanje naložb v celovite obnove stavb. Vodja projekta dr. Alexandros Charalambides je dejal, da lahko »z zagotavljanjem ocen možnosti celovitih obnov stavb – za zasebnike ali stavbe v javni lasti – finančni akterji zagotavljajo ciljno usmerjena posojila, gradbena podjetja varne naložbe, občine pa lahko spodbujajo ciljno usmerjene ukrepe, s čimer se bo okrepilo zaupanje širše javnosti v postopke obnov«.
Kot poudarja dr. Laura Soto Francés z Inštituta za stavbe v Valencii, mora Evropa izboljšati energetsko učinkovitost svojih stavb, da bo dosegla energetske cilje za leto 2020 in hkrati uspešno stopila na pot prihodnje energetske politike do leta 2030. »Da bomo lahko dosegli napredek na tem področju, se je treba lotiti izziva in prenoviti stavbni fond z racionalnim upoštevanjem nizkoenergijskih standardov. Spletna aplikacija Enerfund je obetavno orodje, ki z geografskim prikazom kazalnikov energetske učinkovitosti ponuja hitrejšo identifikacijo stavb z večjim potencialom za energetsko prenovo.«