V nadaljevanju preberite:

Naše misli so zasebne. No, vsaj bila so. Nova odkritja v nevroznanosti in umetni inteligenci namreč spreminjajo to prepričanje, hkrati pa odpirajo nova vprašanja o etiki, zasebnosti in obzorjih o interakciji med možgani in računalnikom.

Napredek na področju možgansko-računalniških vmesnikov se začenja ujemati z zgodbami avtorjev znanstvene fantastike. V »The Resisters«, novem romanu pisateljice Gish Jen, je »RegiChip« implantiran ob rojstvu vsem, ki veljajo za »višek«, kar pomeni, da po masovni avtomatizaciji zanje ne bo več dela. Namesto tega jim bodo izdali osnovni dohodek, njihova edina odgovornosti pa je, da zapravljajo, s čimer skrbijo za učinkovito delovanje avtomatiziranega gospodarstva. RegiChip se uporablja za spremljanje ljudi, njihove fizične lokacije, pa tudi njihovih dejavnosti, kar še podkrepi pojem 'družba nadzora'. Seveda se lahko v RegiChip vdre, tako kot v vse digitalne tehnologije.
 
Kognitivni znanstveniki trdijo, da je um programska oprema možganov. Fizična programska oprema se lahko združi in izboljša človeški um. Čeprav se slišijo dosežki MRV-jev pod nadzorom umetne inteligence neverjetni, so preboji v ne tako oddaljeni prihodnosti že skoraj resničnost in prava prelomnica. 

Nedavno je Musk napovedal, da se lahko poskusi na ljudeh začnejo še letos. Toda, ali bo tehnologija izkoriščena za zdravljenja bolezni ali za nadzor uma?
 

Omogočite si dostop do celotne vsebine in berite zgodbe iz Sveta kapitala že za 0,99 evra na mesec.