Električna prihodnost

»Uresničujejo se mi tri desetletja stare sanje,« se je zamislil Mičihiko Ivamoto, ko se je leta 2015 pripravljal na vožnjo po Tokiu z avtom, na las podobnim tistemu, s katerim se je v filmih Nazaj v prihodnost vozil ekscentrični znanstvenik Doc. »Vselej sem verjel, da bo prihodnost prinesla avtomobile, ki jih bodo poganjali odpadki,« je obujal spomine za CNN.

Toda prihodnost, ki se uresničuje pred našimi očmi, je precej drugačna od tiste, ki nam jo je v poznih 80. letih slikal Hollywood, in bo več kot očitno električna – sanjska za nekatere igralce na trgu, toda morasta za druge.

Dolgoročno bo dizel še vedno del našega voznega parka, jasno pa je, da bo čistejši in temu primerno dražji.

Nova realnost je težje prebavljiva predvsem za največje tradicionalne igralce na trgu, ki so imeli in imajo še vedno tesne povezave z naftnimi velesilami; tam si bodo morali oligarhi, šejki in emirji s prevlado elektrike poiskati nove poti do zaslužka za vse od zlatih kadi, visokih nebotičnikov do megalomanskih jaht s strežnim osebjem v belih rokavicah. Tu ni naključij. Najstarejši investicijski sklad na svetu iz Kuvajta, Kuwait Investment Authority, ima denimo v lasti več kot 15 odstotkov Daimlerja, nemškega velikana s 150 milijardami evrov letnih prihodkov in skoraj osmimi milijardami čistega dobička, ki proizvaja verjetno najbolj znano blagovno znamko avtomobilov Mercedes-Benz.

Prihodnost bo zrahljala še tako močne vezi, ki so jih v letih vzajemnega poslovnega interesa stkali avtomobilski in naftni velikani. Električna energija bo pretrgala status quo na svetovnem avtomobilskem trgu, o tem so prepričani tako rekoč vsi strokovnjaki. In to kljub dejstvu, da so trenutne številke razmeroma skromne, saj je bilo lani od vseh avtomobilov prodanih »le« poldrugi odstotek električnih.

A bolj pomembna je rast prodaje, ki je bila v prvih šestih mesecih več kot 50-odstotna. Pomembni so preboji, kot je tesla 3, model, zaradi katerega postajajo električna vozila privlačna in čedalje bolj dostopna možnost, kar v tem primeru dokazuje skoraj 300.000 prednaročil. In pomembne so oblasti ter institucije, ki razmišljajo o onesnaževanju z izpušnimi plini motorjev z notranjim izgorevanjem in prispevku avtomobilske industrije h globalnemu segrevanju.

Shutterstock

Pospešek iz politike

Pretekli teden je kitajska agencija Xinhua poročala, da Kitajska resno razmišlja o prepovedi avtomobilov, ki jih poganjajo fosilna goriva, da bi omejila škodljive izpuste v izredno onesnaženih mestih, kot sta Peking in Šanghaj, ter hkrati spodbudila razvoj električnih in pametnih avtomobilov. Mimogrede, ta država je že danes največji trg za električne avtomobile, lani je prodaja zrasla za 65 odstotkov, na 409.000 enot, če zraven prištejemo še hibridne avtomobile, pa je številka višja od pol milijona.

Krepkejši pospešek prodaje se obeta tudi na stari celini. Velika Britanija in Francija naj bi do leta 2040, podobno kot Kitajska, prepovedali prodajo novih avtomobilov z dizelskimi in bencinskimi motorji.

Motor z notranjim izgorevanjem bo na trgu tudi še prihodnje desetletje, a bo postopno izgubljal vodilno vlogo.

Še pred tem pa naj bi evropska komisija uvedla proizvodne kvote za električna vozila. V pripravi je direktiva, ki naj bi avtomobilskim proizvajalcem nalagala, da bo moral električni motor že leta 2030 poganjati skoraj vsak šesti avto, ki bo zapeljal s tekočega traku, a precej bolj verjetno je, da bodo dotlej v tekmi s Teslo močno zakorakali na trg električnih avtomobilov vsi večji evropski proizvajalci. Volkswagen naj bi leta 2030 izdeloval električne različice vseh tristo modelov v proizvodnji, medtem ko naj bi BMW in Daimler merila na 15- do 25-odstotni delež proizvodnje električnih avtomobilov. Če bo temu sledilo še povpraševanje, bi se lahko število električnih vozil v Evropski uniji, ki vsako leto dobijo novega lastnika, do leta 2030 povečalo za več kot desetkrat. Lani je bilo v EU prodanih nekaj več kot 220.000 električnih vozil, 15-odstotni delež v proizvodnji pa bi ob lanskih proizvodnih številkah pomenil, da bi avtomobilska podjetja vsako leto izdelala približno 2,5 milijona električnih vozil.

Shutterstock

Vojna proti dizlu

Spremembe bi se lahko zgodile še precej prej. Mercedes je tako na frankfurtskem sejmu napovedal, da bo po letu 2022 proizvajal samo še električna vozila znamke Smart. BMW naj bi začel množično proizvodnjo električnih vozil dve leti prej, električne motorje namerava vgrajevati celo v nekatere modele prestižne znamke Rolls Royce. Kia naj bi v prihodnjih letih elektrificirala celoten vozni park v svoji ponudbi. Na trgu se pojavljajo novi igralci, ob kitajskih je največji in uveljavljen Tesla, do leta 2020 pa bi lahko dobil nove konkurente. Britanski izumitelj James Dyson, katerega podjetje slovi po sesalcih, je v tem tednu napovedal razvoj radikalno drugačnega električnega avtomobila, katerega motorje bodo napajale posebne baterije (solid state battery op. p.). Na projektu vrednem 2,5 milijarde funtov, ki naj bi obrodil sadove leta 2020 že nekaj let sodeluje 400 inženirjev.

2040 je leto, ko bodo električna vozila postala absolutni vladar prodajnih mest po svetu.

Dyson je v preteklosti večkrat izrazil skrb nad onesnaženje, ki ga povzročajo dizelski motorji in prav to bo eden od drugih dejavnikov, ki bi lahko pospeševal prodajo električnih avtomobilov. Nekatera mesta bodo namreč v svojih središčih enostavno prepovedala dizelske motorje. Afera Dizelgate, v kateri je postalo jasno, da avtomobilski velikani prirejajo teste o porabi in izpustih, je močno udarila po ugledu Volkswagna in drugih industrijskih liderjev. Sodišče v Stuttgartu, kjer imata sedež Mercedes-Benz in Porsche, je že odločilo, da ima mesto pravico sprejeti odlok, s katerim bi lastnikom dizlov prepovedalo vožnjo po centru. To naj bi se zgodilo že prihodnje leto. O podobnih ukrepih razmišljajo tudi drugod, denimo v španski prestolnici Madridu in celo v Münchnu, domovanju BMW.

Kupce je razumljivo zgrabila panika. Delež prodanih dizelskih avtomobilov v EU se je tako znižal na 45 odstotkov, kar je devet odstotnih točk niže kot pred petimi leti. Padca prodaje ne morejo zajeziti niti proizvajalci, ki ponujajo popuste na nove dizle, še huje pa silnice ponudbe, povpraševanja in strahu pred okoljskimi ukrepi udrihajo po trgu rabljenih vozil.

Neki prodajalec je za nemški časopis Deutsche Welle obupan dejal, da je moral cene nekaterih modelov znižati že večkrat, tudi za več kot desetino, a še vedno ne najde kupca. Zaradi negotove prihodnosti dizla naj bi na parkiriščih pred nemškimi avtohišami stalo 300.000 avtomobilov, vrednih 4,5 milijarde evrov, so ocenili pri združenju nemških prodajalcev avtomobilov. To so predvsem avtomobili s standardom euro 5. Mercedes-Benz, BMW in Volkswagen so namreč v akciji odkupovali zgolj stare dizle s standardom od euro 1 do euro 4, za katere so kupci novih dizlov prejeli celo po 10.000 evrov subvencije. Novejši, a stari dizli pa so se tudi zaradi tega znašli na »nikogaršnji zemlji« trga rabljenih vozil.

Shutterstock

Smo priča koncu dizla?

Kratek odgovor je ne. Primož Bešter, član uprave skupine Kolektor, meni, da so pred dizlom, ki verjetno nikdar več ne bo presegel 18 milijonov prodanih enot, leta upadanja deleža na svetovnem trgu. Toda po letu 2025 naj bi se stanje ustalilo. »Dolgoročno bo dizel še vedno del našega voznega parka, jasno pa je, da bo čistejši in temu primerno dražji,« poudarja Bešter.

Dizel ostaja pomemben del prodaje tudi v Hidrii, ki v tem segmentu ustvari 15 odstotkov prihodkov. Motorji z njihovimi rešitvami naj bi že v avtomobilih, ki bodo prihodnje leto zapeljali na ceste, zmanjšali porabo goriva in izpustov škodljivih emisij za 30 odstotkov. Tudi zaradi tovrstnega tehnološkega napredka se v prihodnjih nekaj letih na avtomobilskem trgu ne bo nič bistveno spremenilo. »Pred nami je okvirno obdobje vsaj petih let, ko bo prevladujoč delež prodaje in proizvodnje še vedno pripadal vozilom z visoko učinkovitimi motorji z notranjim izgorevanjem, tudi dizelskimi, katerih pomembna prednost je bistveno manjša poraba in posledično manjše emisije ogljikovega dioksida,« pojasnjuje dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Pričakuje sicer postopno rast segmenta povsem električnih vozil, ki pa so trenutno še draga in imajo omejen doseg.

Vendar ne bo večno tako. V Nemčiji naj bi se po poročilu nizozemske banke ING že leta 2024 izenačili stroški lastništva električnega avtomobila in klasičnega avtomobila z motorjem na notranje izgorevanje. Po Seljakovem mnenju se slednji kljub temu ne bo še kmalu poslovil: »Motor z notranjim izgorevanjem bo na trgu tudi še po letu 2022, tako bo še nadaljnjih sedem, osem let, a bo postopoma začel izgubljati vodilno vlogo.«

Raziskava Bloomberga denimo kaže, da bodo električna vozila leta 2030 predstavljala četrtino svetovne prodaje, na njihovo prevlado pa bo treba počakati do leta 2040. A tudi tedaj bodo kljub krepkim prodajnim številkam še vedno sestavljala zgolj tretjino svetovnega voznega parka. Spremembe torej prihajajo, vendar postopne. »Nič se ne bo zgodilo čez noč. Ne pričakujem nenadnega velikega preobrata v industriji, ampak zelo evolucijski pristop,« poudarja Bešter, ki meni, da se bodo avtomobilski velikani držali nekih ustaljenih smernic: »Novosti bodo vpeljevali od najvišjega cenovnega razreda navzdol, približno tako, kot vpeljujejo vse dodatke na avtomobilu.«

Shutterstock

Tudi v Sloveniji v korak s časom

Hitrejšega razvoja ne dovoljujejo niti električna omrežja. Eden od strokovnjakov nam je zaupal, da bi ob trenutnem stanju naše infrastrukture imeli težave že, če bi bilo v Ljubljani hkrati na omrežje priključenih nekaj sto električnih avtomobilov. Direktor Elektra Ljubljane Andrej Ribič pa je nedavno dejal, da bi bila za ljubljansko omrežje preveč že postaja s petimi hitrimi polnilnicami.

Električna vozila bodo torej vsaj po prodajnih številkah še nekaj časa na obrobju avtomobilske industrije, toda dva izmed največjih slovenskih dobaviteljev tej industriji ničesar ne prepuščata naključju. »Po eni strani pospešeno optimiziramo motorje z notranjim izgorevanjem, s poudarkom na dizelskih, po drugi pa že dobavljamo inovativne rešitve za elektromotorske pogone prihodnosti vsem največjim proizvajalcem vozil na svetu,« pravi Seljak, ki je prepričan, da se je električna energija pokazala kot ključni in prevladujoči trend pogona prihodnosti. »Hidria se tako že več let intenzivno ukvarja s predrazvojem, razvojem in proizvodnjo ključnih delov pogonskih elektromotorjev, statorjev in rotorjev. Na tem področju ustvarimo okoli 15 odstotkov prihodkov in imamo 20-odstotni tržni delež v EU,« dodaja.

Kako hitra bo rast tega trga, ponazarja podatek, da je tržni segment ključnih delov elektromotorjev danes vreden okoli 30 milijonov evrov, čez pet, šest let pa naj bi njegova vrednost presegla 300 milijonov. »Smernice gredo proti elektrifikaciji različnih pogonov znotraj obstoječega motorja z notranjim izgorevanjem, nadgradnja tega je hibridizacija oziroma dodajanje električnega pogona,« je pojasnil Bešter. Vendar je to zgolj en segment, drugi je avtonomna vožnja, trend, ki bo postal realnost. Obema je namenjen osrednji fokus v strategiji Kolektorja, ki se nekoliko manj osredotoča na povezljivost v avtomobilu.

Shutterstock

Avtomobili in Hollywood

A prav avtonomna vozila in povezljivost ter s tem nove možnosti za zbiranje podatkov so v avtomobilsko industrijo privabili nove igralce, med katerimi sta veliko zanimanje pokazala tudi tehnološka velikana Apple in Google. Oba sta se že lotila razvoja avtonomnih vozil, v katerih bodo imele čedalje večjo vlogo zabavna elektronika in pretočne vsebine, saj bodo potniki zaposleni z vsem drugim, le z vožnjo ne.

S tem se vrata avtomobilske industrije na stežaj odpirajo tudi za zabavno industrijo in Hollywood, ki je doslej deloval zgolj kot platforma za promocijo blagovnih znamk vozil, za volanom katerih so sedeli glavni junaki filmov, kot je James Bond. Zaslužki v prihodnosti pa bodo neprimerno višji. Vsaj tako menijo analitiki družbe Ernst & Young, ki napovedujejo, da bo industrija pretočnih zabavnih vsebin, med drugim glasbe, televizijskih serij in filmov, prinesla Hollywoodu 20 milijard dolarjev na leto.

Doseganje tako lepih prihodkov bi bilo lahko precej bliže, kot se zdi. Ključ pa leži nekje v pokrajini za hribovitim San Franciscom. Med Silicijevo dolino in Detroitom se v zadnjem letu in pol menda pretakajo reke denarja, poroča Hollywood reporter. Samo marca lani je General Motors za milijardo dolarjev prevzel razvijalca avtonomnih vozil Cruise Automation. Več kot deset velikanov iz avtomobilske industrije, med njimi Mercedes-Benz, Audi in Tesla, je v Silicijevi dolini postavilo laboratorije za razvoj avtonomnih vozil, prav tako Apple.

Potencialni trg je velik. Na svetu je danes 1,2 milijarde vozil, ko jih bodo na cestah zamenjala nova, bo nastala nepredstavljiva mreža med seboj in z drugimi senzorji povezanih enot, med katerimi se bodo pretakale orjaške količine podatkov, o vsem in o vseh. Podatki so denar. V prihodnje bodo poganjali avtomobilsko industrijo tako kot električna energija. Nafta pa se bo počasi poslovila.