Ekonomska fakulteta, prvič med stotimi najboljšimi

Na lestvico stotih najboljših magistrskih programov menedžmenta je Financial Times uvrstil slovenski študijski program, natančneje magistrski študij poslovodenja in organizacije (International Master in Business and Organisation – IMB) ljubljanske ekonomske fakultete. Diplomanti, ki so program končali, so zaposleni ne le v slovenskih podjetjih, ampak tudi v Googlu, BMW, Adidasu …
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Časnik Financial Times je prvič postregel z lestvico stotih šol, ki ponujajo magistrski študij menedžmenta. Priljubljenost tovrstnega študija, ugotavljajo pri omenjenem časniku, namreč po svetu še vedno raste. Letošnji seznam vključuje programe iz 27 držav, večinoma evropskih, z več kot 30.000 vpisanimi študenti. Na seznamu je na 83. mestu tudi študijski program IBM ljubljanske ekonomske fakultete, ki poteka v angleščini. Kljub poplavi tovrstnih razvrščanj univerz in poslovnih šol to ni zanemarljivo. Financial Times imajo nekateri kar za uradni list Evropske unije, kar priča o prepoznavnosti njihovih lestvic, pa najsi bo za šolske programe, najboljše univerze in srednje šole ali kaj drugega.


Koliko brezposelnih ekonomistov je v Sloveniji?


Še vedno slabše plačani ...

Profesorica Polona Domadenik, ki je vodja programa od leta 2017, pravi, da je to prvič, da se je katerikoli program iz Jugovzhodne Evrope znašel na lestvici. Slovenija sicer s 83. mestom še vedno zaostaja za Švico, Finsko, Nemčijo … Ključni elementi, ki vplivajo na razvrstitev, so poleg programa, profesorjev, stikov s poslovno skupnostjo ter internacionalizacijo predvsem zaposljivost in plača diplomantov po zaključku študija in tri leta kasneje. »In naši alumniji imajo v primerjavi z drugimi nižje povprečne plače.

Naši alumniji imajo v primerjavi z drugimi nižje povprečne plače. A če pogledamo na kriterij value for money, kjer Financial Times obračuna povprečno plačo v razmerju do višine šolnine in dolžino študija, smo drugi na lestvici.

A če pogledamo na kriterij value for money, kjer Financial Times primerja povprečno plačo v razmerju do višine šolnine in dolžino študija, smo drugi na lestvici,« razlaga Domadenikova. »Uvrstitev na lestvico ni samo znamenje prestiža, temveč diplomantom programa IMB omogoča večjo prepoznavnost na mednarodnem trgu dela, Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pa pomeni potrditev kakovosti in ugleda v mednarodni skupnosti poslovnega izobraževanja.«

»To je velik uspeh za našo fakulteto in Univerzo v Ljubljani,« pravi profesor Janez Prašnikar. Zakaj? »Ker smo uspešno šli skozi tri sita: najprej sama prijava, ki vsebuje rigorozne pogoje; prepoznali so nas kot kandidata in nas uvrstili na lestvico med sto najboljših programov in šol.« S tem bodo lažje tekmovali za dobre študente, ki so končali dodiplomski študij.

Reuters
Reuters


Slovenija, roko na srce, ni privlačna za tuje študente. Najboljši v svetovnem merilu bodo še vedno pogledovali k Stanfordu, London School of Economics, Oxfordu, pariškim univerzam … Z lestvico, ki jo je naredil Financial Times, pa bi se to lahko hitro spremenilo. Študentje, ki se spogledujejo z menedžmentom in priložnostmi zunaj domovine, namreč skrbno tehtajo kam – odločajo se za univerze in programe, ki jim po študiju ponudijo največ. In ker je omenjeni program na ekonomski fakulteti nadstandarden – poleg znanja dobijo tudi bogato mrežo poznanstev, podobno kot v tujini –, je verjeti, da bo prepoznavnost tega programa med tujimi študenti še zrasla. Glede na to, da sprejmejo na leto največ 40 študentov, bi iz bazena več prijav lahko dejansko potegnili le smetano. »Selekcija med tisoč prijavljenimi je boljša kot med stotimi,« pojasnjuje Domadenikova. Dodaja, da morajo namreč prijavljeni skozi sito: polovico odtehta povprečna ocena dodiplomskega študija, napisati morajo motivacijsko pismo in opraviti razgovor. Prašnikar pri tem dodaja, da je na programu vsako leto ena tretjina tujih študentov, tretjina iz drugih slovenskih fakultet in tretjina z ekonomske fakultete. »Vesel sem, da je čedalje več študentov iz tehničnih – strojne, elektro in gradbene fakultete, ki si želijo ekonomskega znanja, vsako leto imamo tudi tri ali štiri študente s FDV,« pojasnjuje.

Reuters
Reuters

 

… a dobro zaposljivi

Pozitiven doprinos je tudi, da so magistri omenjenega študija izredno dobro zaposljivi. Kar 76,5 odstotka (v generaciji je 35 do 40 študentov) najde delo v manj kot treh mesecih, vsi pa v šestih mesecih po koncu študija. Zaposlujejo se tako v domačih kot v tujih podjetjih. Zaposljivost, pravi Domadenikova, je dobra popotnica za nadaljnjo karierno pot.

Janez Prašnikar, ekonomska fakulteta: Ti, ki so končali ta program, praviloma dobijo službo takoj, ker so prepoznani po analitskih sposobnostih in opremljeni za vzpenjanje po karierni lestvici. Tudi v največji gospodarski krizi so naši študentje dobili službo.

A jo skrbi, da so plače njihovih alumnijev v Sloveniji v primerjavi z drugimi iz tujine nizke. Tisti, ki so, recimo, študij končali na švicarskem St. Gallenu, na leto v povprečju zaslužijo več kot 108.000 dolarjev. Menedžerji, ki so tovrstni študij končali na HEC v Parizu, okoli 96.000, na London School of Economics 90.000, italijanski univerzi Bocconi 77.000, pri nas pa 36.600 dolarjev. Na to, da je pri nas povprečna letna plača nižja v primerjavi z drugimi državami, žal univerza nima vpliva. Kljub temu je kar nekaj diplomantov, ki so v zadnjih 25 letih končali ta program, zasedlo pomembne funkcije. Tomaž Berločnik je predsednik uprave Petrola, Rok Vodnik je v Petrolu član uprave, Žiga Debeljak je član uprave Gorenja, Primož Bešter je član uprave Kolektor, Irma Gubanec je članica uprave Luke Koper, kar nekaj jih zaseda pomemben položaj v Leku, skupini Kolektor, nekatera zveneča imena niza Janez Prašnikar, pod čigar taktirko se je program razvijal in rasel. Nekateri so zaposleni tudi v svetovnih multinacionalnih podjetjih in institucijah, kot so Google, Procter & Gamble, EBRD, BMW, Adidas in Mahle. So pa tudi ključni kadri v vodilnih slovenskih podjetjih, kot so Zavarovalnica Triglav, Gorenje, NLB, Mercator … »Mislim, da bi še v kakšni drugi upravi pomembnih slovenskih podjetij našli nekdanje študente IMB programa na ekonomski fakulteti, vse več pa se jih podaja tudi na samostojno podjetniško pot,« dodaja Domadenikova.

Program prilagojen potrebam trga

Najbrž vsakdo sanja, da bi po končani fakulteti takoj ali pa vsaj v treh mesecih dobil službo. Realnost je žal drugačna. Še pred leti smo poslušali, da je največ brezposelnih prav ekonomistov in pravnikov. »Ekonomijo in poslovne vede študira največ ljudi, pa tudi šol in programov, ki pri nas to ponujajo, je ogromno,« pravi Prašnikar.

Slovenija, roko na srce, ni privlačna za tuje študente. Najboljši v svetovnem merilu bodo še vedno pogledovali k Stanfordu, London School of Economics, Oxfordu, pariškim univerzam ... Bi lestvica Financial Timesa to lahko spremenila?

»A ti, ki so končali omenjeni program, praviloma dobijo službo takoj, ker so prepoznani po analitskih sposobnostih in opremljeni za karierni razvoj. Tudi v največji gospodarski krizi so naši študentje dobili službo. Takrat so bili naši novi zaposlovalci Lek, Danfoss … In v teh podjetjih so naši študentje hitro napredovali,« pojasnjuje Prašnikar.
Mednarodni magistrski študij poslovodenja in organizacije poteka v angleškem jeziku (obstaja tudi izvedba v slovenskem jeziku). Poleg slovenskih predavajo večinoma tuji profesorji iz ZDA in drugih evropskih držav, ki sicer poučujejo na najboljših univerzah. Domadenikova poudarja tudi, da program prilagajajo glede na potrebe trga. Posledično znotraj programa obstajajo tri specializacije – digitalno trženje, finance in tehnološki menedžment: »Tehnološki menedžment je unikum v naši regiji. V zadnjih letih smo razvili več predmetov s področja uporabe velikih baz podatkov (big data) in njihove uporabe za boljše poslovno odločanje.«
Po vzoru tujine, a vendar malo drugače se študentje ukvarjajo s študijami primera pa tudi s projekti. Zaključek je poslovna konferenca, pojasnjuje Prašnikar. »Pri nas moramo biti bolj inovativni in vztrajni, kar je pripeljalo do kakovostnega programa,« doda.

Več iz rubrike

ikonomija

Organizacijske tegobe prestavljenih olimpijskih iger

Poletne olimpijske na Japonskem so prestavljene na 23.julij naslednje leto. Se bodo olimpijske igre odvijale, če pandemija takrat še ne bo pod nadzorom?

ikonomija

Musk bo z milijonom dolarjev zavaroval upravo pred tožbami

Pri Tesli so Elon Musku v tem tednu izplačali skoraj milijon dolarjev, kateri bi pokrili stroške tožb, hkrati pa se slišijo pozivi po njegovi odstavitvi.

ikonomija

Gary Vaynerchuk: »Za večjo srečo prilagodite pričakovanja osebnega dohodk…

Belorusko-ameriški milijonar je prepričan, da bi mladi podjetniki morali za večji uspeh premisliti svoje sanje in realno prilagoditi pričakovanja osebnih dohodkov.

ikonomija

Digitalna koalicija podprla aplikacijo za sledenje okužb

Vodilno slovensko združenje za digitalizacijo Slovenije izraža podporo uporabi mobilne aplikacije Covid 19, ki bi omejila možnosti prenosa okužb. Vse več je tudi pobud za ustanovitev nacionalne skupi…

Komentarji: