Eko raj Črne gore je bolj eko tudi zaradi Slovenije

Žabljak je eden največjih turističnih biserov Balkana. Je tudi zgleden primer mednarodnega razvojnega sodelovanja. S slovensko pomočjo 
je bilo izvedenih že 20 projektov, zadnji med njimi je urejena deponija.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Žabljak, črnogorska občina z nekaj več kot 4000 prebivalci, je vse bolj obiskan turistični kraj. V raj na Balkanu na Durmitorju drvijo Kitajci, Rusi, Izraelci, Slovenci. Žabljak živi od turizma. Deloma je razcvet pripisati tujim investicijam, ki omogočajo neštete razvojne možnosti. Tam je tudi slovenski denar, skozi projekte razvojne pomoči. Mednarodno sodelovanje je rodilo pomembne strukturne objekte za zaščito okolja, pravita župan Veselin Vukićević in njegov namestnik Zoran Jakšić.

»Naredili smo čistilno napravo, postavili sortirnico odpadkov, letos smo sanirali deponijo blizu Žabljaka, dobili smo športno dvorano,« našteva župan. Šele lani je Žabljak, ki je bil razglašen za ekološko prestolnico Črne gore, dobil pravo deponijo. Za projekt, vreden skoraj 480.000 evrov, je naša država prispevala polovico. Gre za tako imenovano uradno razvojno pomoč, ki jo razvite evropske države v znak solidarnosti namenjajo manj razvitim. S Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) so začeli sodelovati pred petimi leti. V projekte pa je bilo doslej vloženih okoli 10 milijonov evrov, pri čemer je bilo slovenskega denarja skoraj polovico, pojasnjuje Jakšić.

Slovenija je donatorica razvojne pomoči od leta 2004. Letno za države v razvoju namenimo okoli 60 milijonov evrov ali 0,15 odstotka BDP. Večina denarja steče v evropski razvojni sklad in mednarodne razvojne banke, majhen delež je na voljo tudi za štipendije in begunce v Sloveniji. »Še manjši del, okoli 8 milijonov evrov na leto, pa je namenjenih investicijskim projektom in tehnični pomoči v tujini,« razlaga direktor CMSR Gašper Jež. Da investiramo v Črni gori, ni naključje. »Trije mednarodno priznani strokovnjaki, Maja Bučar, Mojmir Mrak in Helena Kamnar, so že leta 2007 v okviru strategije slovenskega razvojnega sodelovanja glede na velikost države, blagovno izmenjavo, prijateljske vezi, potrebe in podobno ugotovili, da bo sodelovanje s Črno goro plodno,« Jež opisuje zametke sodelovanja. Toda odločitev, s kom sodelovati, ni povsem samostojna. »Skladno s standardi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) obstaja seznam držav, ki jim lahko uradno ponudimo razvojno pomoč. In Črna gora je za zdaj še na tem seznamu,« pojasnjuje Jež.

Priložnosti za slovenska podjetja

»Prvi projekt je bilo čiščenje odpadnih voda v vrednosti 950.000 evrov, za 2,8 milijona smo zgradili športno dvorano, ki sprejme 600 gledalcev in bo omogočila razvoj športnega turizma v Žabljaku. Zgradili smo reciklažni center s sortirnico, vreden 2,5 milijona, zdaj pa nadaljujemo z zagotavljanjem pitne vode in delamo na trajnosti teh projektov,« razlaga podžupan Jakšić. Med drugim osvežujejo smučišče, gradijo namakalni sistem za kmetijske površine. Pri vseh slovenskih projektih razvojne pomoči sodelujejo slovenska podjetja, poudarja Jež. »S tem država izvaža tudi tehnologijo in poskrbi za prenos znanja,« pozitivno plat sodelovanja opisuje župan Vukićević. Jakšić pa dodaja, da si tako mnoga slovenska podjetja odpirajo vrata tudi drugod v Črni gori. »Mislim, da smo edina občina v državi, ki je vse projekte izvedla ne le v predvidenem časovnem okviru, ampak nekatere tudi predčasno,« pravi Vukićević. Tovrstno sodelovanje, kot še poudarja, omogoča izvedbo projektov, ki jih občina – ta je precej revna, od države dobi na leto le 2 milijona evrov – sama ne bi zmogla. Poleg tega jim mednarodno sodelovanje omogoča izvedbo projektov brez zadolževanja občine. Slovenski denar sicer ni edini, ki omogoča realizacijo projektov, dodaja župan: »Podporo dobivamo tudi iz Kitajske in Turčije ter nekaj drugih držav skozi manjše projekte. So pa slovenski projekti največji.«

Kitajska invazija na most na Tari

Žabljak, ki ga po videzu in legi lahko primerjamo s Kranjsko Goro, je magnet za turiste. Leži na 1450 metrih nadmorske višine in je najvišje ležeči kraj na Balkanu. Obdaja ga 48 vrhov, višjih od 2000 metrov, na območju občine je 18 jezer, za nameček pa ima na Unescovem seznamu zaščitene kulturne dediščine kar tri znamenitosti, kanjon Tare, ki je bil razglašen za svetovni ekološki rezervat, narodni park Durmitor in grško pokopališče, pravita sogovornika. Zaradi mosta na Tari se tam tare kitajskih turistov. »Kitajci ga obožujejo zaradi jugoslovanskega filma Most, ki so ga snemali tu. Zanje je kulten kraj, prav obsedeni so z njim. Ko jim omeniš film, začnejo žvižgati melodijo Bella Ciao,« fenomen razlaga Vukićević. »To je neverjetno. Kitajski veleposlanik v Podgorici pride na most na Tari vsaka dva tedna.«

V prvih devetih mesecih je Žabljak obiskalo 120.000 ljudi, kar je 43 odstotkov več kot lani.

S Kitajsko je Žabljak letos med drugim podpisal 2,6 milijona evrov vreden sporazum o rekonstrukciji mosta na Tari. Dela se bodo začela še letos ali najkasneje spomladi.

Tudi Slovenci so že več kot dve desetletji redni gostje. Z vsemi posodobitvami, promocijo zimskega in letnega turizma je bilo letos obiskovalcev celo preveč, pravi Vukićević: »Vse nastanitve so bile polno zasedene. Sezona je bila izredno dobra tudi v strukturi gostov. Med vodilnimi so Slovenci, Izraelci, Poljaki, zdaj prihajajo Kitajci in Rusi.« V prvih devetih mesecih je Žabljak obiskalo 120.000 ljudi, kar je 43 odstotkov več kot lani, pravi Jakšić. Zaradi vse večjega turističnega obiska se poslovneži zanimajo za vlaganje v nove hotelske objekte. »Gradimo tri nove hotele,« pravi Vukićević. Podžupan Jakšić pa dodaja, da preurejajo tudi smučišče, v katero bodo v prihodnjih treh letih vložili 20 do 30 milijonov evrov: »Prvi korak so nove steze, žičnica, snežni topovi.«

Shutterstock
Shutterstock

S slovensko pomočjo končali 20 projektov

V Črni gori je bilo s pomočjo CMSR uspešno končanih že dvajset projektov, še osem jih izvajajo. V okviru prvih je Slovenija donirala nekaj manj kot 7 milijonov evrov, pri drugih pa bo prispevala dobrih 1,7 milijona, pravi Jež. V vse projekte so vključena slovenska podjetja. Pri gradnji deponije v Žabljaku so sodelovali Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora, ljubljanska družba Limnos, ki je zgradila rastlinsko napravo v Šavniku, ter Atrik iz Ljubljane, ki je zagotovil komunalna vozila in zabojnike za Žabljak. Riko Ekos iz Loškega potoka je zgradil sortirnico odpadkov, Elan Inventa pa opremil športno dvorano. Jež se zavzema, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Slovenija namreč na podlagi nove resolucije pripravlja novo strategijo pomoči. »CMSR se bo v tej strategiji zavzemal, da Črna gora ostane prednostna država, ker z njo že uspešno sodelujemo,« poudarja Jež.


Gašper Jež, direktor CMSR: Slovenija za države v razvoju nameni 60 milijonov evrov na leto. Večina denarja steče v evropski razvojni sklad in mednarodne razvojne banke, 8 milijonov pa je namenjenih investicijskim projektom in tehnični pomoči v tujini.

Veselin Vukićević, župan Žabljaka: Podporo dobivamo tudi iz Kitajske in Turčije ter nekaj drugih držav skozi manjše projekte. 
So pa slovenski projekti največji.

Več iz rubrike