»Duopolni monopol« pri velikih potniških letalih

Še več, duopol se nam danes na številnih področjih zdi skoraj običajno stanje poslovne evolucije: Coca-Cola in Pepsi prevladujeta pri gaziranih pijačah; MasterCard in Visa pri elektronskem plačevanju; Microsoft in Apple pri računalniških programih za osebne računalnike; Gillette in Wilkinson pri britvicah; Apple (ios) in Google (android) pri operacijskih sistemih za mobilne telefone; ob koncu obdobja analognih fotoaparatov sta več desetletij levji delež na trgu fotografskih filmov imela Kodak in Fuji. Duopolov je veliko tudi zunaj poslovnega sveta. Znan je, denimo, duopol političnega »trga« ZDA, kjer zadnjih 150 let popolnoma prevladujeta republikanska in demokratska stranka.

»Duopolni monopol« se je zadnja desetletja utrdil tudi na zelo velikem in rastočem trgu večjih potniških letal za polete na dolge proge. Če danes vstopite v letalo z več kakor 150 sedeži, je to najverjetneje letalo družbe Airbus ali Boeing. Prav Airbus dokazuje, da Evropska unija – ta je, če jo imamo za sklenjeno celoto, za ZDA drugo največje gospodarstvo na svetu – s skupnimi močmi zna načrtovati in izdelati zelo izpopolnjena in zapletena visokotehnološka letala, ki ne sledijo podobnim ameriškim letalom, ampak jih mnoga tudi presegajo. Tudi po tržnem uspehu. Med letoma 2004 in 2014 je Airbus prejel 8933 naročil in dostavil 4824 letal, Boeing pa je prejel 8428 naročil in dostavil 4458 letal.

Mnogi proizvajalci so se sprijaznili z dejanskim stanjem

Kmalu po drugi svetovni vojni se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja hitro začelo povečevati povpraševanje po večjih civilnih letalih za sto in več potnikov. Med seboj je tekmovalo več proizvajalcev iz več držav. Zaradi čedalje bolj zapletene tehnologije in hitro rastočih stroškov za raziskave in razvoj čedalje večjih, učinkovitejših in varnejših letal je iz tekmovanja na trgu postopoma izpadla večina proizvajalcev. Pri tem so bili pomembni tudi drugi ekonomski dejavniki, med drugim to, da mora miniti zelo veliko časa, da se naložbe v načrtovanje in proizvodnjo potniških reaktivnih letal povrnejo z dobičkom, poleg tega je na dogajanje na trgu vplivalo zelo spreminjajoče se ciklično povpraševanje do konca 20. stoletja.

Airbus dokazuje, da Evropska unija izdeluje visokotehnološka letala, ki presegajo ameriška.

V ZDA je nekaj časa delovala družba Convair, ki je poskušala ogroziti tedanji duopol Boeinga in Douglasa (od leta 1967 McDonnell Douglas) pri večjih potniških letalih. Toda Convairova modela CV-880 in CV-990 sta bila neuspešna predvsem zaradi premajhnega števila sedežev (največ 149 potnikov). Skupaj so prodali samo 102 letali, zato je Convair nehal izdelovati potniška letala.

Od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja sta monopol pri potniških letalih za polete na dolge proge še naprej imela boeing 707 (vseh skupaj so dostavili 1010 letal) in douglas DC-8 (556 letal). Neuspešno ju je poskušal ogroziti britanski vickers VC10, vendar so prodali samo 54 teh letal.

Pixabay

Na trgu večjih potniških letal se je še ena velika sprememba zgodila konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so na trgu ponudili prva širokotrupna potniška letala z dvema prehodoma med sedeži od nosa do repa letala. Prva takšna letala so bila boeing 747, DC-10 proizvajalca McDonnel Douglas in L-1011 tristar proizvajalca Lockheed.

Boeing 747, ki so mu pravili tudi jumbo jet, je bil več desetletij najbolje prodajano veliko potniško letalo. Izdelujejo ga od leta 1968, do danes so skupaj naročili 1552 teh letal. L-1011 tristar so prodajali med letoma 1970 in 1984, skupaj so dostavili 250 teh letal. Med piloti je bil priljubljen, vendar Lockheedu ni prinašal dobička, zato je ta družba nehala izdelovati potniška letala. McDonnelldouglasov DC-10 so izdelovali od leta 1968 do 1988. Skupaj so dostavili 446 letal DC-10, od tega 386 civilnih. Od leta 1978 je bil DC-10 tudi največje potniško letalo v nekdanji SFRJ, bil je del flote Jugoslovanskega aerotransporta (Jat).

Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil velik del sveta pod sovjetskim vplivom. ZSSR, ki je v marsičem vodila pred ZDA pri osvajanju vesolja, je imela tudi zelo dobro razvit civilni letalski program. Prvo sovjetsko (oziroma rusko po razpadu ZSSR leta 1991) potniško letalo za dolge polete na reaktivni pogon je bil iljušin Il-62. Izdelovali so ga med letoma 1963 in 1999, skupaj so jih dostavili 292. Precej manj uspešna sta bila poznejša modela Il-86 (106 letal) in Il-96 (29 letal).

Vodje Evropske skupnosti so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovili, da lahko njene članice samo s skupnimi močmi načrtujejo in izdelujejo sodobna potniška letala.

Precej več so prodali drugih znanih sovjetskih oziroma ruskih potniških letal iz podjetja Tupoljev, katerega letala so bila nekoliko manj zmogljiva. Tupoljev tu-154 so izdelovali od leta 1968 do 2013, skupaj so dostavili 1026 teh letal; izdelali so tudi 852 letal tu-134. Večina jih je letela za sovjetski Aeroflot ter za letalske prevoznike vzhodnoevropskih in drugih komunističnih držav. Po razpadu ZSSR je tudi največji ruski letalski prevoznik Aeroflot začel uporabljati večinoma Airbusove in Boeingove modele.

Rusija je na trgu potniških letal od začetka tega desetletja spet pomembneje navzoča s svojim letalom suhoj superjet 100 (SSJ-100). Do letošnje pomladi je dostavila 126 letal SSJ-100. Toda to je neveliko letalo za krajše polete, sprejme lahko največ 125 potnikov.

Združene evropske zmogljivosti v Airbusu

Vodje Evropske skupnosti (ta je nastala na podlagi združevanja proizvodnje premoga, jekla in jedrske energije!), pozneje preimenovane v Evropsko unijo, so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovili, da lahko njene članice samo s skupnimi močmi načrtujejo in izdelujejo sodobna in po porabi goriva varčna potniška letala za večje število potnikov. To jim je tudi uspelo, med drugim z uvedbo prvega širokotrupnega letala z dvema motorjema (airbus A300, uporablja se od leta 1974) in prvega elektronskega sistema upravljanja letala »fly-by-wire«. Prvi ga je imel airbus A320, ki je prvič poletel leta 1987.

Družba McDonnell Douglas se je zaradi ostre konkurence z Airbusom leta 1997 združila z družbo Boeing. Tako sta konec 20. stoletja na strateško pomembnem področju razvoja in proizvodnje večjih (potniških) letal ostali samo dve globalni družbi: Boeing in Airbus. Prav ti dve družbi smo vprašali, zakaj njuna potniška letala prevladujejo v boju s tekmeci.

Pixabay

Iz uprave Boeinga v Seattlu v ameriški zvezni državi Washington so sporočili: »Družba Boeing Commercial Airplanes poskuša ostati vodilna v letalskem potniškem prometu ter zagotavljati visokokakovostne storitve in letala, ki so izjemno dobro oblikovana, zmogljiva in izdelana tako, da ustrezajo potrebam kupcev ter zagotavljajo izjemno udobje ljudi, ki letijo z njimi. Danes leti več kakor 10.000 Boeingovih potniških reaktivnih letal, ki letijo dlje z manj goriva, povzročajo manj hrupa na letališčih in ustvarjajo manj izpustov, so udobna, saj so narejena po meri potnikov, letalski prevozniki pa so zadovoljni z njihovim izjemnim delovanjem. Še naprej izdelujemo naše inovativne izdelke, denimo 787 dreamliner, 777 X in 737 max, ki je najhitreje prodajano letalo v Boeingovi zgodovini, kupci z vsega planeta pa nas še naprej podpirajo.« V družbi poudarjajo, da Boeing prevladuje tudi na trgu tovornih letal, saj 90 odstotkov svetovnega tovornega prometa opravijo njihova letala.

Boeing Commercial Airlplanes ima danes 83.000 zaposlenih. Izdelujejo letala boeing 737 (do zdaj skupaj naročenih 13.964 letal; dostavljenih 9486), boeing 747 (1552; 1531), boeing 767 (1204; 1098), boeing 777 (1911; 1484) in boeing 787 (1213; 541).

V Boeingu trdijo, da so pri modelu 747 max »osem odstotkov nižji operativni stroški na sedež v primerjavi s tekmeci« na trgu letal z enim prehodom med sedeži; z modelom 777 so po njihovem prepričanju »na trgu ponudili enega najpomembnejših izdelkov v zgodovini komercialnih reaktivnih letal«, o modelu 787 pa pravijo, da so ga med letali z dvema prehodoma »najhitreje v zgodovini prodali v več kakor 500 primerkih«.

Iz francoskega Toulousa, enega od mest, v katerih sestavljajo potniške airbuse, so nam sporočili: »Airbus ponuja svobodo letenja in omogoča potnikom, da potujejo, kamor želijo.«

Iz francoskega Toulousa, enega od mest, v katerih sestavljajo potniške airbuse (poleg nemškega Hamburga, kitajskega Tianjina in Mobila v ameriški zvezni državi Alabama), so nam sporočili: »Airbus omogoča svobodo letenja – izdelujemo in podpiramo najcelovitejšo skupino letal na svetu, pomagamo letalskim prevoznikom, da širijo svojo dejavnost, in omogočamo potnikom, da potujejo, kamor želijo.« Ta mesec ima Airbus na seznamu naročil skupno 6792 letal. To pomeni, da bo skoraj deset prihodnjih let deloval s polnimi proizvodnimi zmogljivostmi, če upoštevamo sedanjo hitrost proizvodnje. Trenutno namreč vsak mesec v proizvodnih obratih Airbusa izdelajo 60 potniških letal. Izdeluje jih skupno 54.000 ljudi, ki vsako leto ustvarijo 49,2 milijarde evrov prihodkov.

Airbus je do zdaj dostavil več kakor 10.200 potniških letal. Eden najpomembnejših dosežkov te družbe je sistem »fly-by-wire« pri vseh Airbusovih letalih s 100 do 600 sedeži (pri štirih podvrstah modela A320, petih podvrstah A330, treh podvrstah A350 XWB in velikanskem A380). Z elektronskim upravljanjem so piloti manj obremenjeni, olajšuje jim prehod na pilotiranje drugih Airbusovih letal, poleg tega zaradi tega sistema letala potrebujejo manj mehanskih delov. Airbus je tudi povečal udobje potnikov, saj je uvedel standard za širino sedišča, ki zdaj znaša 45 centimetrov (prej 43 centimetrov).

Skupina letal airbus A320 (A318, A319, A320 in A321) je najbolje prodajana vrsta letal z enim prehodom med sedeži na svetu: do zdaj so jih naročili več kakor 13.000, dostavili so jih 7400. Airbusov A320neo ima nove motorje in porabi 15 odstotkov manj goriva od predhodnih podobnih modelov. »A330 je najbolj priljubljeno srednje veliko potniško letalo na svetu« (več kakor 1600 naročenih letal; uporablja se jih 1300), v svojih oglasih trdi Airbus; o modelu A350 XWB pravijo, da je »nepremagljiv, kadar gre za udobje potnikov«. Zaradi novih materialov, boljše aerodinamike, izpopolnjenega motorja, kompozitnih materialov (teh je 53 odstotkov vseh materialov v tem letalu) in drugih prednosti so pri letalu A350 XWB 25 odstotkov nižji operativni stroški. Do zdaj je Airbus prejel 821 naročil za ta model.

Omeniti je treba še prvo popolnoma dvonadstropno letalo – velikanski A380, največje potniško letalo na svetu. Do zdaj so prejeli 317 naročil in dostavili 208 letal modela A380, o katerem proizvajalec trdi, da je »najdobičkonosnejši in najudobnejši način prevoza večjega števila ljudi«. V Airbusu še poudarjajo, da jim je s svojimi letali v zadnjih petdesetih letih uspelo zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 80 odstotkov, dušikovih oksidov za 90 odstotkov, hrup pa za 75 odstotkov.

Boeing spet vodi

Poslovni rezultati za prvo četrtletje leta 2017 kažejo, da Boeing trenutno vodi v tržni tekmi, v kateri je po več letih tržnega vodstva Airbusa leta 2012 spet postal vodilni. Neveliko prednost bo Boeing verjetno obdržal do konca tega desetletja.

V prvih treh mesecih leta 2017 je Boeing dostavil 164 potniških letal, Airbus pa 136; Boeing je v istem obdobju prejel 190 novih naročil, Airbus pa 26, toda v tej dejavnosti kratko obdobje ne prikaže celotne slike dejanskega stanja. Na trgu manjših, ozkotrupnih letal z enim prehodom od nosa do repa letala je Airbus od leta 1993, ko so na trgu prvič predstavili boeing 737NG, do februarja 2017 prejel naročila za 12.374 letal, Boeing pa 10.592. Pri širokotrupnih letalih je Airbus od decembra 2006, ko je začel prodajati svoj A350 XWB, do februarja 2017 prejel naročila za 1922 letal, Boeing pa 1954. Tekmovanje med obema duopolistoma bo še naprej zelo razburljivo tudi v prihodnjih letih.

Pixabay

Letalski promet v številkah

Letalski promet se od leta 1971 za dvakrat poveča vsakih 15 let; na svetu zdaj posluje okoli 1400 civilnih letalskih družb, ki imajo skupno 26.000 letal in vsako leto prepeljejo 3,6 milijona potnikov ter več kakor 50 milijonov ton tovora. Na tem poslovnem področju in drugih področjih, povezanih z njim, je zaposlenih 63 milijonov ljudi; skupen ekonomski vpliv letalskega prometa (neposreden, posreden in induciran, med drugim tudi vpliv na turizem) je po nekaterih ocenah vreden 2700 milijard ameriških dolarjev na leto, tj. približno 3,5 odstotka svetovnega bruto proizvoda. V prihodnjih 20 letih bodo predvidoma naročili 33.000 novih potniških letal v skupni vrednosti 5000 milijard ameriških dolarjev. Potniška letala niso poceni igračke: Boeingova stanejo (kataloška cena) od 57 do 351 milijonov ameriških dolarjev, Airbusova pa od 76 do 437 milijonov dolarjev.