Državljani in podjetja slabo ozaveščeni o prednostih digitalizacije

Digitalizacija je bila prioriteta zadnje slovenske vlade, ki do nadaljnjega deluje z omejenimi pooblastili. Pogledali smo, kaj je bilo na področju digitalizacije v zadnjih dveh letih narejenega in kakšni izzivi nas še čakajo.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Leta 2016 je bila sprejeta strategija Digitalna Slovenija 2020, ki je po mnenju različnih deležnikov pravilno zastavljena, problematična pa je predvsem hitrost sprememb. Slovenska podjetja, ki so se v zadnjih letih osredotočila na tehnologijo blockchain, so nad delovanjem vlade razočarana – bilo je veliko srečanj in izrečenih besed, a zakonodaja ostaja nespremenjena, tujih podjetij, temelječih na omenjeni tehnologiji, pa nam ni uspelo privabiti.

Posli z našo državo so lahko odlična in dragocena pilotna študija za resne mednarodne posle, ker smo premajhni, da bi se slovenskemu podjetju izplačalo razvijati rešitev zgolj za nas.

Verjetno še večja težava je pomanjkljiv dostop do širokopasovnega interneta. Še vedno imamo 15.000 belih lis, kjer ni širokopasovne infrastrukture, ker za gradnjo omrežja na odročnih lokacijah ni tržnega interesa, vlada pa z razpisom za sofinanciranje gradnje pri zasebnih ponudnikih prvič ni bila uspešna. »Zadržek podjetji je v tem, da je med 15.000 nekaj sto lis takih, da se jih v nobenem primeru ne izplača pokrivati. S tem mislimo, denimo, na kmetijo na vrhu hriba, kamor bi bilo treba potegniti več kilometrov optičnega kabla,« pojasnjuje za Svet kapitala Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, ki opravlja tekoče posle. V ponovljenem razpisu v dogovoru s komercialnimi ponudniki so zdaj spremenili pogoje tako, da bo za nekaj sto belih list vzpostavljeno radijsko pokrivanje z drugačnimi tehnologijami. Gre za razpise za sofinanciranje gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah, za kar je na voljo 31,9 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), eden izmed razpisov, posodobljen z zgoraj navedenimi pogoji, je bil pred kratkim objavljen v uradnem listu. V strategiji je navedeno, da bi imelo do leta 2020 dostop do širokopasovnega omrežja s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s 96 odstotkov gospodinjstev in preostali štirje odstotki vsaj 30 Mb/s. Trenutno ima dostop do najmanj 100 Mb/s nekaj več kot 60 odstotkov gospodinjstev. Pokritje LTE je danes 97-odstotno.

Shutterstock
Shutterstock

 

Tekma med državami, ne podjetji

Digital Economy and Society Index (DESI) kaže, da države Evropske unije niso najbolj digitalizirane in se ne zavedajo pomena in priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Tudi sodelovanje med državami nam v Evropski uniji ne gre najbolje. Na to države članice opozarja evropska komisija. »Zavedati se moramo, da evropske države ne tekmujejo med seboj, ampak da Evropa tekmuje z evrazijskimi in azijskimi državami, Indijo in ZDA. Nesmiselno je, da znotraj EU poteka konkurenčnost,« pravi Koprivnikar. Tudi zaradi tega Slovenija skupaj z Estonijo in skandinavskimi državami zagovarja tezo, da je treba v okviru evropskega proračuna za digitalizacijo, ki se trenutno sprejema, sredstva pa se povečujejo za 60 odstotkov, razdeliti vloge, ne pa razsekati sredstva. »Zavedati se moramo, da je ena glavnih pridobitev Evrope skupni trg. Ta skupni trg pa ne more obstajati, če nimamo skupnih digitaliziranih vsebin, na katerih temeljita trgovanje in komuniciranje.« Slovenija po indeksu DESI letos zaseda 15. mesto med 28 državami članicami. V letu 2017 pa je bila prepoznana kot najhitreje rastoča digitalna družba v Evropski uniji. A Koprivnikar priznava, da to ni neko »statično stanje, ki bi nam dovoljevalo zaspati, saj se države na področju digitalizacije zelo hitro razvijajo«. Tako je po njegovih beseda za vsako vlado izziv, če hoče, da je njeno gospodarstvo konkurenčno, »zavedanje, da ni pomembna tekma med podjetji, ampak tekma države z okoljem, ki ga države ponujajo svojim podjetjem«.

Ministrstvo za digitalizacijo?

V zadnjih tednih, ko se je poskušala konstituirati nova vladna koalicija, se je pojavil predlog novega ministrstva, pristojnega za digitalizacijo, ki se Koprivnikarju ne zdi dobra ideja. Že danes imajo, kot pravi sogovornik, problem na ministrstvu, ker so kot pristojni za digitalizacijo le eno od ministrstev, digitalizacija pa se tiče vseh. Če bi že kaj spreminjali na področju vodenja digitalizacije, bi to moralo biti nadresorsko, v obliki vladne službe, ki bi skrbela za podporo vsem resorjem. »Digitalizacija je kot živčni sistem organizma vsake države. Če ne deluje centralizirano, posamezni deli v smislu komunikacije ne delujejo sinhrono, povezano med seboj. Kljub temu pa to, da je koordinirana centralno, ne pomeni, da se centralno avtoritativno o njej odloča.«

Shutterstock
Shutterstock

 

Digitalne identitete, certifikati in dokumenti

Za uspešno digitalizacijo države je ključna uvedba spletne identitete. Uspeh Estonije, ki je najbolj digitalizirana država v Evropi, temelji ravno na tem, da so jo uvedli pred 18 leti in na tem gradili pospešen digitalni razvoj.

Digitalizacija je kot živčni sistem organizma vsake države. Če ne deluje centralizirano, posamezni deli v smislu komunikacije ne delujejo sinhrono, povezano med seboj.

»Menim, da je digitalna identiteta za vsakega človeka danes izjemno pomembna. Z njo se identificiramo v digitalnem svetu, kakor se z osebnim dokumentom v fizičnem svetu. Iz tega izhaja tudi moje stališče, da mora obstajati nosilec digitalne identitete. Torej na kartici, v telefonu, pametni izkaznici ali v oblaku,« pojasnjuje Koprivnikar. Vendar se v tem kontekstu postavi tudi pomembno vprašanje, kdo omenjene spletne identitete lahko izdaja. »Nisem naklonjen temu, da jih izdajajo zasebne družbe, sem pa naklonjen temu, da se zasebnemu trgu prepusti izdajanje digitalnih podpisov, kot je že zdaj.« Varnostne zahteve so pri tem enormne. Ker spletna identiteta pomeni, da ima vsak državljan poleg fizične osebne izkaznice tudi digitalno, je nujno sprejetje zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki je v pripravi, a zaradi omejenih pooblastil vlade ne bo sprejet. Digitalna identiteta je tudi osnova za e-participacijo in v končni fazi za e-volitve.

Slovenija je v IT lahko testni trg

V tem mandatu so tudi spletni dokumenti dobili enako veljavo, kot jo imajo fizični, česar marsikdo še ne ve, saj se večina dokumentov še vedno pošilja fizično. Na splošno so e-veščine in uporaba e-storitev med državljani Slovenije na nizki ravni, kar kažejo različne raziskave, zaradi česar, priznava Koprivnikar, bo treba prilagoditi izobraževanje za digitalne veščine, dvigniti splošni funkcionalni način izobraževanja ter več ozaveščati. Izziv je tudi pri podjetjih, ki se dobro digitalizirajo znotraj, ne znajo pa s pomočjo digitalnih orodij poslovati na prodajnem in nabavnem trgu. Težavo s sodelovanjem imajo tudi podjetja.

Slovenija je v Evropi po infrastrukturi telekomunikacij med najbolje razvitimi državami. Kar se tiče tehnologije 5G, pa smo ena najbolje razvitih držav na svetu, saj smo ena od štirih držav v Evropi, ki ima proste frekvence 700 MHz.

»V tujini, kamor smo v tem mandatu potovali skupaj vladni predstavniki in predstavniki podjetij, smo skupaj prepoznali marsikatero priložnost. Recimo v Argentini potrebujejo celo vrsto rešitev – od prenovljenega dokumentnega sistema do rešitev, ki se tičejo pametnih mest –, ampak pričakujejo celovito rešitev, torej da se podjetja med seboj povežejo v močne konzorcije, ne pa da med seboj tekmujejo za majčkene državne pogodbe, to namreč v končni fazi pomeni, da morajo kupiti en del rešitve pri enem podjetju, drug del pa pri drugem,« pravi sogovornik. Po njegovem mnenju se mora slovenska IT-industrija, ki je mimogrede glede na število prebivalstva še enkrat številnejša od estonske, bolj osredotočiti na tuje trge. »Posli z našo državo so lahko odlična in dragocena pilotna študija za resne mednarodne posle, ker smo premajhni, da bi se slovenskemu podjetju izplačalo razvijati rešitev zgolj za nas,« pravi in dodaja:« Vse, kar trenutno razvijamo v sodelovanju s slovenskimi podjetji, bi se lahko s podporo vlade ponudilo drugim državam na Balkanu, v Vzhodni Evropi, Afriki in Južni Ameriki.«

Shutterstock
Shutterstock

 

Tehnologija 5G v testni fazi

»Splošno prepričanje je, da Slovenija po uvajanju komunikacijskih tehnologij caplja za drugimi. Vendar ni tako. Slovenija je v Evropi po infrastrukturi telekomunikacij med najbolje razvitimi državami. Kar se tiče tehnologije 5G, pa smo ena najbolje razvitih držav na svetu, saj smo ena od štirih držav v Evropi, ki ima proste frekvence 700 MHz, to pa zato, ker smo hitro prešli na digitalno televizijo in s tem sprostili omenjene frekvence,« pojasnjuje Koprivnikar. Poleg tega imamo že vzpostavljene zakonske osnove in podeljene testne frekvence. Za testiranja uporabniških primerov 5G je država že omogočila uporabo frekvenčnega pasu med 3400–3800 MHz. »Razpis za komercialno rabo smo sposobni izvesti in frekvence podeliti v dveh mesecih,« zagotavlja Koprivnikar, ki se zaveda, da »ne moremo čakati, da bo vse pripravljeno, in šele potem dovoliti uporabo frekvenc, ker nas bodo vmes prehitele druge države s konkretnimi rešitvami.« Testne uporabe poskušajo spodbuditi zato, da se v našem okolju začnejo testirati rešitve, ki bodo nato na globalnem trgu uporabljene. »Nemčija tega še nekaj let ne bo mogla ponuditi, ker ne bodo imeli prostih frekvenc, zato je tukaj za Slovenijo velika priložnost,« še dodaja minister v odhodu. Na očitke, da se je kljub pospešeni digitalizaciji število zaposlenih v javnem sektorju povečalo, Koprivnikar odgovarja: »Povečalo se je le v izobraževanju in zdravstvu, kar je zaradi demografskih sprememb neizogibno, drugje se je zmanjševalo, kljub temu da se je število življenjskih situacij, ki jih zaposleni – na srečo s pomočjo tehnologije – obravnavajo, bistveno povečalo.«

Davek na digitalne velikane

Evropa bi potrebovala tudi sinhronizirane načine komunikacije, skupno kibernetsko varnost, skupen varen prenos podatkov ter enotno davčno strategijo. »V klasičnem podjetništvu prodajaš produkt, plačaš davek na dodano vrednost glede na to, kje se je produkt prodal, dobički pa se stekajo v državo, kjer je sedež podjetja. Pri velikih globalnih podjetjih bi se glavnina davkov, pa tudi del ustvarjenega dobička, razdelil v tistih državah, kjer je transakcija dejansko nastala. Ne smemo sprejeti, da vsi komuniciramo z določenim socialnim omrežjem in uporabljamo določeno digitalno platformo, glavnina davščin pa se plačuje v davčnih oazah,« meni Koprivnikar. Tudi narava dela se bo z digitalizacijo spremenila. Danes večinoma še delamo tako, da smo zaposleni pri enem delodajalcu, pri katerem imamo pogodbo o delu in od plače plačujemo zavarovanja in davščine. »Prihodnost dela je drugačna. Delali bomo za različne delodajalce, praviloma po spletu. Delovna aktivnost, in ne delovno razmerje se bo moralo sproti evidentirati, zavarovati in obdavčiti tam, kjer je bila aktivnost izvedena, in ne na sedežu podjetja, ki je globalno in je registrirano, kjerkoli pač je,« meni sogovornik. A to razumevanje naše delovne aktivnosti ostaja za zdaj vizija za prihodnost.

Shutterstock
Shutterstock

 

Masovni podatki in umetna inteligenca

Vlogo Slovenije v evropski zgodbi digitalizacije Koprivnikar vidi na področju umetne inteligence, blockchaina ter pri uporabi masovnih odprtih podatkov.
»Zadržani smo do kriptovalut ter do množičnega zbiranja denarja prek prve izdaje žetonov ter se ne opredeljujemo do posameznih projektov,« pravijo na ministrstvu za javno upravo in dodajo: »Maja letos je bila sprejeta odločitev o podpori ustanovitve EU Blockchain Hub, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je dobilo nalogo, da se aktivno vključi v članstvo v navedenem stičišču.«
»Na področju umetne inteligence smo med vodilnimi, na področju tehnologije blockchain imamo izjemne uspehe, zelo dobri pa smo tudi pri uporabi odprtih velikih podatkov. Institut Jožef Stefan je ena izmed vodilnih institucij na področju umetne inteligence in masovnih podatkov. Na področju umetne inteligence in robotike deluje v Sloveniji en raziskovalec na 7000 prebivalcev, kar nas uvršča v sam svetovni vrh,« pojasnjuje Koprivnikar. Prav tako država vzpostavlja nacionalno platformo za internet stvari (IoT – Internet of Things), ki bo omogočala zbiranje in obdelavo podatkov, zbranih prek senzorskih in aktuatorskih omrežij v realnem času, ter njihovo objavo na portalu odprtih podatkov – OPSI – in bo temeljila na razvojno-inovacijskem oblaku (RIO). »Vsekakor so to izzivi, ki jih hočemo naslavljati skupaj z meddržavnimi konzorciji,« še dodaja. S tem namenom je bila naša država aprila letos sopodpisnica evropske deklaracije o sodelovanju na področju umetne inteligence, ki poleg povečanja finančne podpore ter priprave gospodarstva in družbe na spremembe, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence, predvideva tudi zagotovitev ustreznega etičnega in pravnega okvira.

Več iz rubrike