Država kot mačeha do podjetij, ki prinašajo najboljša delovna mesta

Mlada tehnološka podjetja v Sloveniji so po podatkih organizacije Silicijevi vrtički (Silicon Gardens), ki povezuje slovenska zagonska podjetja, ena izmed najhitreje rastočih kategorij v slovenskem gospodarstvu – imamo jih okoli 400. V zadnjih desetih letih se je iz tega ekosistema razvilo veliko, ustvarila so tudi okoli deset tisoč visokokvalificiranih delovnih mest. Čeprav so na prebivalca startupi najbolj uspešni in imajo veliko potenciala, jih okolje pri nas ne sprejema, kot bi si želeli. Sočasno jih tudi premalo izkorišča. Na neki način so v našem poslovnem okolju celo neopaženi. Vse to, kljub temu da startupi ponujajo visokotehnološke rešitve, da je navsezadnje Slovenija središče tehnologije veriženja blokov (blockchain), da smo izjemno napredni v sektorju umetne inteligence, da v naše pospeševalnike prihajajo tudi tujci. Zato se mladi podjetniki sprašujejo, kam želi iti Slovenija z zagonskimi podjetji. Potenciala imamo veliko, ga bomo izkoristili?

Pexels

Rekordno prvo četrtletje

V svetu so zagonska podjetja najhitreje rastoča gospodarska panoga, ta rast pa se je dogajala v zadnjih desetih letih. Mladi podjetniki, ki jim ni uspelo udejanjiti svojih podjetniških ambicij drugje, so šli v podjetništvo in dobili priložnost za velike zgodbe. Dve takšnih uspešnih zgodb iz podalpske dežele sta Outfit 7 in Zemanta. Pa tudi sicer so naša zagonska podjetja uspešna. Lansko leto je bilo celo rekordno. Slovenska zagonska podjetja so zbrala 140 milijonov ameriških dolarjev kapitala. Tudi letos sledijo trendu – v prvem četrtletju so podjetja, ki zbirajo zagonska sredstva s prvimi izdajami kriptožetonov (ICO), zbrala 40 milijonov dolarjev, kažejo podatki skupnosti Silicijevi vrtički.

Boštjan Špetič, Zemanta: Država bi lahko veliko naredila, da bi spodbujala angelske investicije, ki so zelo pomembne. Pri nas manjka reinvestiranje kapitala oziroma davčna olajšava.

Slovenska zagonska podjetja so sicer od leta 2005 zbrala že več kot pol milijarde dolarjev kapitala. Če se je leta 2005 številka ustavila pri milijonu, je leta 2015 dosegla 132 milijonov dolarjev, leta 2016 pa nekoliko upadla – to leto je slovenskim startupom uspelo zbrati 95 milijonov dolarjev kapitala, je na nedavni predstavitvi lanskoletnih rezultatov v Ljubljani povedal Boštjan Špetič iz Zemante. Špetič je med najuspešnejšimi zagonskimi podjetji lani izpostavil Origintrail, ki je z ICO zbral 22 milijonov dolarjev, s po 15 milijoni dolarjev zbranega kapitala mu sledijo Layer, Celtra, Tokens (ICO) in cofound.it (ICO).

Kje slovenski startupi dobijo denar?

Največ kapitala je bilo zbranega z ICO (80 milijonov dolarjev), sledi tvegani kapital (48 milijonov dolarjev). »Tvegani kapital in ICO sta glavni komponenti v vrednosti,« je dejal Špetič. Skoraj polovica lani zbranega kapitala po njegovih besedah odpade na tradicionalne oblike zbiranja kapitala, čeprav se je lani zgodila kriptorevolucija in eksplozija ICO. Večina kapitala v Slovenijo še vedno pride iz tujine, samo štiri odstotke je domačega kapitala. Iz ZDA je prišlo 34 milijonov dolarjev, iz EU 11,5 milijona dolarjev, iz Slovenije nekaj več kot šest milijonov dolarjev in 1,5 milijona dolarjev iz Azije. Drobiž, v primerjavi s preostalimi načini, smo zbrali od poslovnih angelov. Zadnjih je malo ali pa se skrivajo, pravi Špetič. S pomočjo poslovnih angelov, ki bi morali biti motor zagonskega ekosistema, so naša zagonska podjetja lani zbrala 1,2 milijona dolarjev kapitala. Špetič je prepričan, da bi delež poslovnih angelov lahko povečali: »Država bi lahko veliko naredila, da bi spodbujala ta del investicij, ki so zelo pomembne. Pri nas manjka reinvestiranje kapitala oziroma davčna olajšava. Kar pomeni, da bi ob zaslužku kapitalski dobiček plačali le, če ta denar prenakažejo na svoj bančni račun za porabo, ne pa v primeru prenosa kapitalske naložbe v drugo kapitalsko naložbo.«

Pexels

Brez prave podpore države

Zagonska podjetja so naša prihodnost, poslušamo že leta. Tako bi jih morala dojemati tudi politika, ki lahko s primerno zakonodajo poskrbi za privlačnost tovrstnega poslovnega okolja. Zagonska podjetja opozarjajo na nekatere pravne ovire, ki bi Slovenijo sicer lahko naredile do zagonskih podjetij prijazno državo. Zaradi zahtev vlagateljev se mora 95 odstotkov vloženega kapitala investirati v tujini, pravi Špetič. »Nam tudi po desetih letih še ni uspelo prepričati investitorjev, da bi prišli v Slovenijo in dali na račun slovenskega podjetja milijon ali pet milijonov dolarjev, kolikor ocenjujejo, da je potrebno, da podjetje zraste do srednjega nivoja,« je poudaril. To je skrb vzbujajoče. Kaj na to porečejo politiki, ki se bodo na prihajajočih volitvah potegovali za poslanske stolčke in so bili navzoči na predstavitvi? Se zavedajo, kakšne priložnosti izpuščamo iz rok? Bodo kaj ukrenili, da bi trend preobrnili in Slovenijo zasidrali kot središče kriptosveta? In kaj od politike pričakujejo startuperji?

Jaka Levstek, D-labs: V zadnjih letih nam je uspelo toliko razmišljati o vsem, da nismo razmislili o ničemer.

Aleš Cantarutti, državni sekretar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo iz trenutno največje poslanske stranke SMC, pravi, da se vlada zaveda težav, ki jih imajo mlada tehnološka podjetja. »Naloga prihodnje vlade bo, da vam pri tem pomaga,« je poudaril. Strinja se, da je nevlaganje denarja v Slovenijo velika težava. Ugiba, da na to vpliva ugled Slovenije, pa tudi ukrepi glede poslovnega okolja, kot so davčne olajšave. »Imamo znanje in odličen človeški kapital, nismo pa še prepoznani kot država startup scene,« razmišlja. Jan Škobrne is stranke Socialnih demokratov primarno težavo vidi v vladavini statusa quo. »Običajno se ustrašimo sprememb,« pojasnjuje. »Očitno svetovni investitorji zaupajo slovenskim podjetnikom, ne zaupajo pa slovenskemu poslovnemu sistemu. Zato se selijo v države, kjer je to okolje bolj prijazno do podjetništva in tudi predvidljivo,« je ugotavljal Matej Tonin iz Nove Slovenije. »Odnos do podjetništva je treba spremeniti,« je prepričan Andrej Šircelj iz SDS. »Davčna uprava samo kaznuje, in ne pomaga podjetjem,« je bilo slišati iz njegovih ust. Administrativna in davčna obremenitev, ki jo podjetjem nalaga država, je prevelika, je prepričan.

Odziva na težave ni (bilo)

Fakulteta za računalništvo in informatiko je lani izgubila 13 asistentov, je dejal voditelj okrogle mize Aleš Špetič. Začetna plača inženirja v Sloveniji je nižja kot v tujini. Kako naj bo torej Slovenija valilnica tega kadra, vedoč, da bo napredna tehnologija v bližnji prihodnosti ta kader potrebovala? Kaj lahko naredi vlada v prihodnjih štirih letih? »V predalu je zakon, ki je to vprašanje večinoma naslovil tako, da je legaliziral vstop znanja skozi univerze na trg, a se je na to leta 2014 usul plaz kritik,« odgovarja Škobrne.

Na kaj pomislite, ko slišite besedo Slovenija? Nič. Točno! Ne želimo si biti kot Slovenija. To je najpogosteje slišana fraza v Estoniji, ki je z e-upravo in e-državljanstvom zelo mikavna za zagonska podjetja.

Tonin se s povedanim strinja in dodaja, da »Slovenija v primerjavi z drugimi državami zelo malo vlaga v raziskave in razvoj«. Cantarutti pa pravi, da je premalo sodelovanja med univerzami in gospodarstvom. Prepričan je, da je država dolžna vzpostaviti okolje, v katerem bosta gospodarstvo in država delala z roko v roki. Pri tem je opomnil, da 1. julija letos začne veljati novi zakon o spodbujanju investicij, ki med drugim prinaša koristi tudi za zagonska podjetja. »Oblikovali bomo register zagonskih podjetij, ki ga bo vodil Slovenski podjetniški sklad in bo osnova za dodelitev ugodnosti ciljnih skupin zagonskih podjetij,« je dejal Cantarutti.

Koalicije, kako pomagati zagonskim podjetjem, štirim gostom okrogle mize ni uspelo sestaviti. Tudi ni jasne strategije, kako v Slovenijo pripeljati več svetovnega kapitala ali potrebne tuje kadre. Pred kratkim se je država odločila ponovno podaljšati prehodno obdobje za zaposlovanje Hrvatov. V tej isti državi so danes plakati, kjer Irska vabi hrvaške delavce na delo k njim, je opozoril Aleš Špetič. »Irci so ugotovili, da so izobraženi in konkurenčni, zato jih vabijo v službo. Mi pa nismo konkurenčni in država pri konkurenčnosti ne pomaga,« je opomnil.

Pexels

»Ne želimo si biti kot Slovenija«

Vasja Bočko iz zagonskega podjetja Iryo se sprašuje, ali so slovenska zagonska podjetja za državo dejansko prihodnost. In če so, bi se zanje morali zavzeti. Opozoril je tudi na diskrepanco med govoricami in javno povedanim. »Veliko se govori, veliko je vprašanj, ki bi jih morali rešiti. Čeprav smo v Sloveniji v sami špici dogajanja v kriptosvetu, ZDA prevzemajo pobudo. Ali pobude zagonskega sveta ne pridejo do zakonodajalcev ali pa ni resnega interesa, da bi se okolje za zagonska podjetja izboljšalo?« sprašuje Bočko.

Jaka Levstek, direktor in soustanovitelj slovenskega startupa D-Labs, je pred leti moral pospraviti kovčke in se preseliti v London. »Da smo lahko podjetje, ki gradi druga zagonska podjetja, razvijali naprej, kot smo hoteli, smo se morali preseliti,« je dejal. Opaža, da je pri nas, ko se pogovarjamo o izzivih in problemih, notranji uvid izjemno razvit: »Od znotraj se vsi vidimo, kako čudoviti smo. Na drugi strani pa imajo države, kot sta Estonija in Bolgarija, drugačno sporočilo. Estonija se je odločila digitalizirati celotno javno upravo, ponudila je e-državljanstvo. Bolgarija je precej vulgarno sporočila, naj se zagonska podjetja preselijo tja, ker bodo imela najnižje davke. Postala je regionalna velesila, čeprav je revnejša od nas.«

Precej bode v oči tudi v začetku aprila objavljen članek v spletnem časniku Quartz, kjer je novinar zapisal najpogosteje slišano frazo v Estoniji: »Na kaj pomislite, ko slišite besedo Slovenija? Nič. Točno! Ne želimo si biti kot Slovenija.« Estonci tako kot Bolgari ali Romuni zelo dobro vedo, da je Slovenija središče kriptosveta. A svoje pozicije ne zna izkoristi. Ta težava sicer ni nova. V luči tega drži, kar je rekel Levstek: »V zadnjih letih nam je uspelo toliko razmišljati o vsem, da nismo razmislili o ničemer.«

Med startuperji vlada prepričanje, da bi lahko rešili mnogo težav, ampak na kateri točki bi se, recimo, politiki lahko strinjali z interesnimi skupinami? So to davki? Zaposlovanje tujcev? Izobraževanje? Kje je tisti minimalni skupni konsenz? V političnih predvolilnih programih startupov skorajda ni. Tako pozabljajo na verjetno najhitreje rastočo industrijo, ki jo ta država premore. In če bodoča garnitura politikov na ta vprašanja ne bo začela iskati odgovorov, bo sto milijonov kapitala na leto (in morda še več) ostalo zunaj meja Slovenije, kriptoprimat pa bo prevzela kakšna druga država.