Drama na dunajskem letališču

Lani so ustvarili za 741,6 milijona evrov prometa (za tri odstotke več kot leta 2015), bruto zaslužek znaša rekordnih 329,6 milijona evrov (5,5-odstotno povečanje), neto zaslužek pa 112,6 milijona evrov (0,7-odstotno povečanje). Prihodki in zaslužek so se povečali zaradi nenehnega povečevanja števila potnikov na vseh treh letališčih te poslovne skupine. Na Mednarodnem letališču Malta so leta 2016 imeli 5,1 milijona potnikov (desetodstotno povečanje), na letališču Košice pa okoli 400.000 potnikov (6,4-odstotno povečanje). Največ potnikov do zdaj so v tej skupini zaznali na dunajskem letališču, ki je blizu mesta Schwechat v Spodnji Avstriji, 15 kilometrov jugovzhodno od Dunaja. Lani je skozi to letališče potovalo 23,4 milijona ljudi (3,8-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej). Dunajsko letališče je znano kot »razpotje med vzhodom in zahodom; lani ga je uporabljalo 74 letalskih družb, ki so Dunaj povezovale s 186 drugimi mesti po svetu v 72 državah. Od leta 2000, ko je skozi to letališče potovalo 12 milijonov ljudi, se je promet povečal za skoraj dvakrat.

Sodna (ne)logika

Glavna tema našega pogovora z dvema glavnima direktorjema dunajskega letališča pa niso bili finančni rezultati in trendi v letalskem prometu. Julian Jäger, direktor prometa, in Günter Ofner, finančni direktor, v zadnjih tednih nenehno ponavljata argumente, s katerimi poskušata dokazati, kako napačna je bila odločitev Zveznega upravnega sodišča Avstrije, ki ni potrdilo odobritve za gradnjo tretje piste v Schwechatu.

Pexels

Trije sodniki sodnega senata so 8. februarja odločili, da je v tem primeru splošen javni interes, torej varstvo okolja pred negativnimi podnebnimi spremembami, močnejši argument od domačega javnega interesa oziroma gospodarskega razvoja in zaposlovanja. Zaradi gradnje tretje piste in posledično večjega letalskega prometa na Schwechatu bi se povečal izpust ogljikovega dioksida, glavnega dejavnika segrevanja Zemlje. Sodniki so ocenili, da tehnični ukrepi, s katerimi so nameravali na dunajskem letališču zajeziti povečevanje izpustov ogljikovega dioksida (proizvodnja sončne energije, uvedba električnih avtomobilov na letališču itd.), niso dovolj.

Dunajsko letališče je znano kot razpotje med vzhodom in zahodom. Lani ga je uporabljalo 74 letalskih družb.

Del avstrijske javnosti podpira to odločitev, saj Avstrija s tem vzorno izpolnjuje prevzete mednarodne obveznosti pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida. Odločitev sodišča so z odobravanjem sprejeli tudi borci proti »betoniranju Avstrije«. Ti namreč opozarjajo, da je zaradi betoniranja in podobnih posegov v Avstriji vsak dan izgubljenih 20 hektarov, od tega kar 11 hektarov kmetijskega zemljišča. Tretja pista v Schwechatu bi vzela dodatnih 600 hektarov ravnice.

Po drugi strani pa mnogi ne razumejo sodne logike v zvezi s tretjo pisto. Mednje sodi tudi odvetnik dunajskega letališča Christian Schmelz. Pravi, da se je tokrat prvič v zgodovini avstrijskega sodstva, morda pa tudi sodstva nasploh, zgodilo, da je postal morebitni vpliv določenega projekta na podnebje glavni vzrok za njegovo prepoved.

V postopku pred Zveznim sodiščem Avstrije je proti dunajskemu letališču nastopilo 28 skupin državljanov, civilnih pobud in drugih. Mesto Dunaj, ki je solastnik dunajskega letališča (stranka Zelenih je manjšinska partnerica v mestni vladi Dunaja), ni nasprotovalo gradnji tretje piste, a pod pogojem, da se hrup, ki ga povzročajo letala, kar najbolj omeji.

Ta je namreč največji problem za prebivalce tega gosto naseljenega območja Avstrije. Po drugi strani pa so številni tamkajšnji prebivalci zaposleni na letališču. Vsak milijon potnikov na letališču ustvari okoli tisoč delovnih mest.

Razpotje ali slepa ulica?

Če bo obveljal odlok o prepovedi tretje piste Schwechata, to ne bo zmanjšalo skupnega potniškega prometa. Ta promet se bo le drugam preselil. To pa bo gotovo velik udarec za avstrijsko gospodarstvo, in to zaradi neposrednega izgubljanja delovnih mest in tudi zato, ker se bo zmanjšala privlačnost tega območja za morebitne tuje naložbe. Ofner odločno zanika, da bi se zaradi tretje piste povečal globalni izpust ogljikovega dioksida. »Če potnik v New York ne bo mogel leteti z dunajskega letališča, ampak bo moral najprej odpotovati v München, bo skupni izpust ogljikovega dioksida med njegovim potovanjem še precej večji, saj bosta na njegovi poti še en dodaten polet in en dodaten pristanek.«

Pexels

Dunajsko letališče se bo pritožilo še zadnjima preostalima instancama – Upravnemu sodišču Avstrije in Ustavnemu sodišču Avstrije. »Če ne bodo preklicali prepovedi gradnje tretje piste, v Avstriji ne bo mogoče uresničiti nobenega večjega projekta. Gre za to, da je prav vsak večji gradbeni projekt povezan s povečanjem izpustov ogljikovega dioksida oziroma zavzemanjem tal,« pravi Ofner.

Sodniki so odločili, da je varstvo okolja močnejši argument od gospodarskega razvoja in zaposlovanja.

Direktorja dunajskega letališča smo vprašali, do kdaj bodo s sedanjo infrastrukturo lahko sledili pričakovanemu povečevanju prometa na Schwechatu. »Do leta 2025, morda celo do leta 2030,« nam je odgovoril. Vprašali smo ga tudi, kako bi bilo po njegovem mnenju mogoče zmanjšati izpust ogljikovega dioksida. »To je mogoče doseči zgolj s tehničnimi izboljšavami, ne z zmanjševanjem prometa.« Jäger pa je v zvezi s tem povedal, da so nemške analize pokazale, da se je od leta 1990 do leta 2015 količina ogljikovega dioksida na kilometer poleta letalskega potnika zmanjšala za 43 odstotkov.

Problem je nenehno povečevanje števila potnikov v letalskem prometu. Po podatkih Mednarodnega združenja za zračni promet (IATA vključuje okoli 84 odstotkov celotnega civilnega letalskega prometa) je leta 1990 z letali potovala milijarda ljudi, leta 2015 pa je število potnikov prvič preseglo tri milijarde in pol.

Letalski promet – velik onesnaževalec

Po podatkih Akcijske skupine letalskega prometa, ki zastopa interese letalskih prevoznikov in drugih udeležencev v letalskem prometu, so leta 2015 imeli zaradi človeških dejavnosti več kot 36 milijard ton izpustov ogljikovega dioksida. Od tega je 781 milijonov ton povzročil letalski promet. V celotnem svetovnem prometu kar 74 odstotkov izpustov povzroči cestni promet, letalski pa le 12 odstotkov. Okoli 80 odstotkov teh izpustov nastane med poleti, daljšimi od 1500 kilometrov, na katerih za prevoz ne obstajajo druge možnosti.