‪Dr. Marko Tandler, direktor Litostroj Power: »Sem poslednji mohikanec slovenske težke industrije« ‬

Dve leti sta minili, odkar je doktor Marko Tandler, 46-letnik po rodu iz Dravske doline, prevzel vodenje Litostroja Power. »Zame so moji ljudje najboljši na svetu, to velja za vse, od vratarja, ki vas sprejme pri vhodu, do inženirja in razvojnika,« pravi o svojih sodelavcih. Med sprehodom po proizvodnji z veseljem kaže, kam vse po svetu so namenjeni izdelki, s katerimi se ukvarjajo. V sredo tudi uradno zagnani projekt Hidroelektrarne Brežice je po njegovem mnenju pokazal, česa smo sposobni v Sloveniji, če delamo skupaj in če v projektu sodelujejo vsi, država, naročniki, izvajalec in lokalna skupnost.

Litostroj Power postavlja svojo prvo tovarno v tujini, v Turčiji, njegovi razvojniki pa se ukvarjajo tudi z izdelavo 3D-tiskalnika večjih dimenzij. In kdo ve, morda bodo z njim natisnili tudi turbino. Pravi, da se mu zdi, da je Litostroj Power nekako poslednji mohikanec, »last man standing« slovenske težke strojne industrije.

Vas kdaj kakšen poslovni partner vpraša, od kod vam modrica na obrazu? Včasih pri hobiju, ki se mu strastno predajate, nastane tudi takšen »stranski« produkt.

(smeh) Tudi to se včasih zgodi. Ko sem prišel na kakšno poslovno srečanje z modrico, so me že vprašali, kaj se mi je zgodilo. Borilne veščine oziroma boks, to je le eden od mojih hobijev, je dober šport, da lahko sprostim malo svoje energije.

Pred časom vas skoraj nisem spoznala, saj ste med enim in drugim snidenjem izgubili kar veliko kilogramov. Je to posledica športa ali stresa, ko iščete posel po svetu?

Malo sem res shujšal, izgubil sem kar nekaj kilogramov, ampak to ni bila posledica pritiskov in napora v službi, ampak to kaže, da sem zadovoljen s svojim delom, s tem, kar delam, saj mi je v veselje, in posledično sem zadovoljen s samim s seboj. Pri meni je morda nasprotno, kot pri večini, namreč – če sem pod stresom, se redim.

Jože Suhadolnik

Vaše vodne turbine so eden redkih slovenskih končnih izdelkov, ki gredo v svet z napisom »Made in Slovenia« (narejeno v Sloveniji), ker je večina drugih podjetij pri nas podizvajalcev oziroma večinoma izdelujejo le sestavne dele za produkte drugih blagovnih znamk.

Naše izdelke poznajo v skoraj vseh državah sveta, po vseh celinah, razen na Antarktiki seveda. Ne izdelujemo potrošnih izdelkov s kratkim rokom trajanja. Litostroj Power letos praznuje 70-letnico in na naš res kompleksen produkt sem ponosen, saj ga ni mogoče izdelati brez dolgoletne tradicije in izjemnega znanja sodelavcev, vsakdo pač ne more izdelovati hidroelektrarn.

Lahko rečemo, da v nekem smislu izvažamo Slovenijo, saj je naša turbina oziroma hidroelektrarna tam več kot 50 let in ves ta čas promovira Litostroj in seveda tudi Slovenijo. Slovenija je imela včasih več blagovnih znamk, bile so steber slovenskega gospodarstva, zdaj pa jih je že pokril prah zgodovine, govorim o Tamu, Metalni, Tomosu in konec koncev tudi o gradbenikih. Zdi se mi, da smo nekako poslednji mohikanci, »last man standing« slovenske težke strojne industrije. Za vsako blagovno znamko, podjetje, ki ga ni več, mi je posebej žal, da ni obstalo, z znanjem vred, ki je bilo v vse te družbe vloženo. Kdo vse je kriv, da jih ni več ali jih je odnesla kriza – tajkunizacija, nekonkurenčnost, neumnosti, ki jih nenehno poslušamo o tujem lastništvu – ne znam argumentirano odgovoriti, verjetno je vsak tudi zgodba zase, vsekakor pa je škoda, da jih ni več.

Izdelali ste vse tri agregate za največji slovenski infrastrukturni projekt v zadnjem času, vreden 270 milijonov evrov, Hidroelektrarno Brežice, ki je bila uradno zagnana ta teden.

Brežice so bile za nas pomemben projekt.

V Turčiji bomo postavili novo tovarno, tja ne gremo zaradi poceni delovne sile, ampak zaradi geografske lege in dejstva, da v Turčiji ni nobenega pravega lokalnega dobavitelja. Iz te tovarne bomo lažje pokrivali regijo Bližnjega vzhoda.

Vse tri agregate smo dobavili v roku in brez pomembnih reklamacij, vse je bilo narejeno v okviru pogodbene cene.Projekt je sicer tudi dokaz, da se v eni zgodbi lahko združijo slovenski izvajalci, ki sami lahko naredimo odlično zgodbo. Projekt je narejen z večinoma slovenskim znanjem in nam je lahko za zgled, kako bi lahko skupaj nastopali za pridobitev projektov tudi v tujini. Naša ideja in želja je, da je treba to dobro prakso iz Brežic nadgraditi, zato poskušamo združevati slovenska podjetja s ciljem, da nam uspe prodreti s končnim produktom, celotno hidroelektrarno, na svetovni trg. Okoli turbine, ki je srce hidroelektrarne, želimo združiti podjetja za inženiring, finančni sektor, razne proizvajalce, na primer proizvajalce elektroopreme in tudi, če je mogoče, gradbenike. In ta paket nato prodati na globalnem trgu. Tovrstne ponudbe, hidroelektrarno v kompletu, že ponujamo v tujini, na primer v Srednji Ameriki. Upam in verjamem v uspeh.

Vsi vaši partnerji se ne bi strinjali z vami, na primer Janez Škrabec iz Rika, s katerim ste tudi sodelovali v nekaj projektih, tudi v Brežicah, je prepričan, da je globalnost utvara, realnost pa je predvsem regionalno delovanje.

Kot Slovenci se ne smemo omejevati na določena območja, regije. Litostroj Power mora, če hoče biti uspešen, rasti in samo rasti na vseh trgih sveta. Potrebna je internacionalizacija poslovanja in ponujanje kompleksnih inovativnih rešitev z visoko dodano vrednostjo. Tradicijo in znanje, ki ju imamo, sta takšna, da ju lahko in moramo prodajati vsepovsod po svetu. Naše turbine in drugo opremo vgrajujejo v hidroelektrarne v Severni in Srednji Ameriki, Aziji, Afriki in seveda tudi v Evropi. Trenutno sodelujemo v projektih več kot 30 hidroelektrarn v približno enakem številu različnih držav po svetu.

Jože Suhadolnik

Je lažje dobiti posel v Sloveniji, kjer se vsi med seboj poznate in zato dobite tudi politično podporo za izbiro, kot v tujini?

Ne bi rekel, da je v Sloveniji lažje ali težje dobiti posel, ne delam razlik med projekti v Avstriji, Skandinaviji, Švici, ZDA ali v Aziji. Povsod moraš biti dober, cenovno učinkovit in boljši od konkurence. Konkurenca prihaja od vsepovsod. Jaz jo dojemam kot nekakšen lakmusov papir, kako izboljšati našo učinkovitost.

Ko ste se pred časom vrnili s službene poti v Indiji, ste komentirali, kako grozno je, ko se vrnete domov iz okolja, kjer ste spali v luknjah, ogrožali svoje zdravje in se mučili, da bi dobili posel, doma pa v medijih nato poslušate brezplodne razprave o različnih neumnostih.

Imam privilegij, da sem videl že skoraj ves svet. A vedno sem srečen, ko pridem domov, najbolj sem vesel, ko sedem v letalo za Ljubljano. Res je, da delamo povsod po svetu, potujem v drugačne, a tudi lepe kraje sveta, kjer buči od energije, ljudje si želijo sprememb, rinejo naprej in si želijo napredovati, stvari potekajo zelo energično, čutiš energijo, in če se vrneš čez eno leto, mest, kjer si bil, skoraj ne prepoznaš več, pa naj bo to Azija, ZDA ali Afrika. Prvo vprašanje, ki ga dobiš je, koliko delovnih mest boš ustvaril lokalno, kaj boš prinesel okolju. V Sloveniji pa se zdi, da je vse zelo težko, da je kup težav, in to me skrbi in čudi. Predvsem pa me moti, da po medijih vsakdo komentira vse, določenim »strokovnjakom« se namenja preveč pozornosti, preveč prostora in pripisuje prevelik pomen. Marsikdaj se vprašam, ali so ti tako imenovani vsevedneži sploh že kaj naredili, kakšno težo imajo dejansko njihove besede, vsi so strokovnjaki za drugi tir, za Magno, pogrešam argumente in jasno opredelitev tega, kaj je sploh naš cilj. Vprašati bi se morali, kje smo lahko uspešni, globalno ali lokalno, in temu slediti. Treba je stopiti skupaj in to razviti.

Podatki državnih statistikov kažejo, da je med ljudmi prevladal optimizem, ne glede na medijsko poročanje. Kazalnik zaupanja potrošnikov je v zadnjih treh mesecih najvišji v celotnem obdobju opazovanja, ki se je začelo leta 1996. Je to lahko nevarno? Ko smo visoko, padec namreč zelo boli.

Optimizem je vedno dober, a ta optimizem je treba izrabiti za pravo stvar, da bomo res naredili pozitiven preboj naprej.

Koliko časa nastaja turbina? Nepoznavalcu se par loput na prvi pogled ne zdi nič posebnega.

Absolutno nimate prav. Turbine se med seboj razlikujejo, vsaka je narejena za vsak projekt posebej, gre za resnično vrhunski tehnični dizajn. Izdelava turbine je tehnološko tako zahtevna, kot je, na primer, izdelava avtomobilskega motorja, naše turbine imajo izkoristek, ki je tudi večji od 95 odstotkov. To pomeni, da imamo na petih, šestih metrih premera in več desettonskih kosih le nekaj stotink tolerance, to so res zelo zahtevni produkti. Konkurenca je velika, prihaja iz zahodne Evrope in tudi s Kitajske, tekmujemo z Japonci, na določenih trgih tudi z Indijci. Vse to so narodi z razvito industrijsko kulturo.

Kje pa imate razvojni oddelek – pri nas ali na Češkem?

Razvojni oddelek in vodenje celotne skupine je v Ljubljani. Imamo pa tudi razvojni oddelek na Češkem, ki je naša hčerinska družba, kupili smo ga že pred več kot desetimi leti.

Na Češkem ima obdelovalec kovin 20 odstotkov višjo neto plačo za isto bruto plačo kot pri nas, inženirji pa imajo za četrtino višjo neto plačo ob enakem bruto strošku za podjetje. Glede tega smo torej popolnoma nekonkurenčni.

Število ljudi v našem razvoju se je na vseh lokacijah povečalo. Naš lastnik je veliko češko podjetje Energo Pro z okoli milijardo evrov letnega prometa in z njegovim prihodom smo veliko dobili, saj smo se poslovno, po prometu, umestili na raven konkurentov, zato lahko konkuriramo pri projektih, katerih vrednosti dosega od več 10 do 100 milijonov evrov. Litostroj Power sam s svojim letnim prometom bi sicer težko konkuriral v tako velikih projektih, ker pa smo del močne skupine, je to zdaj mogoče in lažje. Naš lastnik ima v lasti hidroelektrarne, distribucijo in prenos električne energije in z Litostrojem Power je pridobil tudi proizvodni, industrijski steber, ki ga vodi Litostroj, iz Slovenije. Zato lahko rečemo, da smo edini na svetu, ki skupaj z lastnikom ponujamo vse, od načrtovanja, gradnje hidroelektrarne, njihovega obratovanja, prenosa, distribucije in trženja električne energije. Z novim lastnikom smo veliko pridobili tudi v smislu enostavnega vodenja, neodvisnosti in možnosti uresničitev idej in seveda tudi neposredne osebne odgovornosti za uresničevanje ciljev. Litostroj je podjetje za ljudi, ki so sposobni prevzemati odločitve in ne za alibiste in opurtuniste,

Ker omenjate trg električne energije – pred prihodom v Litostroj Power ste bili v HSE, sodelovali ste v projektu Teš 6. Ste spremljali nedavno soočenje na parlamentarni preiskovalni komisiji med Gregorjem Golobičem in Borutom Pahorjem?

Nisem.

Gospod Golobič je izjavil, da je bil ta projekt zastavljen kot alibi za krajo nekaj sto milijonov evrov ...

Tega ne morem ocenjevati, ker ne poznam teh izjav. A prepričan sem, da se številnim, ki so garali na projektu, dela velika krivica. Teš 6 stoji in dela, ni pa se smiselno pogovarjati o odgovornosti, ceni in podobnem. Če je kaj narobe, naj to razišče policija, in če je bilo kaj narobe, naj se za to seveda odgovarja.

Jože Suhadolnik

Dovolite gospodinjsko vprašanje: ni mi všeč, da je elektrika iz Teš 6 tako draga, njena cena je precej višja od cene na mednarodni borzi, ki je bila ta teden malo čez 40 evrov za megavatno uro. Sicer je pa tudi res, da na borzi kupimo le okoli pet odstotkov elektrike, prestalo pa so terminske pogodbe.

O Tešu v svoji sedanji vlogi res ne bi govoril. Težko komentiram, kakšna je cena električne energije ali pa koliko davkoplačevalci plačamo. Če me spomin ne vara, je cena solarne energije precej višja od drugih virov, če seveda upoštevate strošek subvencij, jo bistveno preplačamo, saj stane od več kot 125 evrov za megavat, kar je še vedno precej več od elektrike iz Teša.

Novinarski kolega Primož Cirman je napisal knjigo o tem projektu, dal ji je pomenljiv naslov »NepoTEŠeni«. Jo boste prebrali?

Verjetno bom.

Litstroj Power se pripravlja na svojo prvo neposredno investicijo v Turčiji.

Res je, tam bomo postavili novo tovarno, investicija je vredna več kot 10 milijonov evrov. Za to smo se odločili ne zaradi poceni delovne sile, ampak zaradi geografske lege in dejstva, da v Turčiji ni nobenega pravega lokalnega dobavitelja. Iz te tovarne bomo lažje delovali v regiji Bližnjega vzhoda. Pomembno je poudariti, da bomo v naši hčerinski družbi izdelovali tudi generatorje, kar je zelo pomembno za našo prihodnost, doslej smo namreč v vsej svoji 70-letni zgodovini izdelovali le turbine, torej mehanski del, zdaj pa bomo tudi električni del in imeli bomo generator z lastno blagovno znamko. Tudi zato smo že odprli lastni razvojni oddelek, v katerem dela več kot deset ljudi. Ideja je, da kontroliramo in ponujamo celoten sklop turbina-generator pod lastno blagovno znamko. Seveda pa je treba še dodati, da imamo pri tej investiciji veliko podporo našega lastnika ter njegovih lokalnih podjetij in zaposlenih v Turčiji.

Težav s kadri nimate?

Imamo, pomagamo pa si tako s štipendiranjem kot tudi z lastnim izobraževanjem, saj opažamo, da kadrom primanjkuje osnovnih strokovnih znanj.

Od letos spomladi podpiramo zagonsko podjetje, ki izdeluje 3D-tiskalnike. Skupaj z njimi razvijamo večji 3D-tiskalnik, najprej bomo tiskali iz plastike, da se bomo sami naučili.

Dijaki, ki pridejo k nam, jih nimajo. Zato smo lani odprli izobraževalni center, v katerem se učijo dijaki iz Srednje tehnične šole Šiška, učijo se dela na strojih, njihovega vzdrževanja, mladim poskušamo zagotoviti, da bodo, ko končajo šolo, res znali delati. V centru izobražujemo tudi naše kupce, tako smo imeli pri nas nedavno delavce iz BiH, pričakujemo delavce iz Kenije, kjer tudi izvajamo projekt. Zakaj to počnemo? Da kupce priučimo, kako z našimi izdelki ravnati, ko jih prevzamejo, saj je naša oprema zelo kompleksna.

Litostroj Power je in želi biti podjetje znanja in živi organizem, v katerem zaposleni ne samo delajo, temveč z svojimi dejanji, odločitvami in delom osebno prispevajo h končnemu proizvodu, ga delajo boljšega in učinkovitejšega. Litostroj je bil več generacij način življenja za zaposlene in mi ga moramo ohraniti, nadgraditi in še boljšega kot smo ga dobili, zapustiti našim naslednikom. Torej je naša dolžnost, da prenašamo znanje, da ga krepimo, ker je to edini način, da bomo uspešni tako dolgoročno kot tudi globalno.

Moderna beseda v vseh pogovorih je digitalizacija. Pred petimi leti mi je France Rode, izumitelj prvega žepnega kalkulatorja na svetu HP-35, dejal, da bo prihodnost tehnološkega razvoja močno zaznamovalo 3D-tiskanje. Takrat nisem natančno razumela, o čem govori. Zdaj je to realnost, boste tudi turbino kdaj izdelali s tiskalnikom, kot so pred kratkim rotor za krško nuklearko?

Od letos spomladi podpiramo zagonsko podjetje, ki izdeluje 3D-tiskalnike in skupaj z njimi razvijamo večji 3D-tiskalnik, najprej bomo tiskali iz plastike, da se bomo sami naučili. Tudi naši inženirji delajo z njimi, skupaj se učimo, saj bo ta tiskalnik večjih dimenzij od tistih, ki se izdelujejo običajno. Tako bomo lahko tridimenzionalno natisnili tudi večje komponente, nato pa bomo videli, kaj je dejansko mogoče s tem početi. Torej, seveda je to prihodnost, a vanjo korakamo previdno.

V tujih medijih sem prebrala, da imajo zaradi kitajskih hekerskih napadov podjetja zelo veliko škodo. Ste bili v vaši skupini morda deležni kakšnega napada? Škodo zaradi vdorov v IT-sisteme v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji štejejo že v več kot 50 milijardah evrov.

Od letos spomladi podpiramo zagonsko podjetje, ki izdeluje 3D-tiskalnike

Ne, za zdaj na srečo nismo bili žrtev hekerskega napada. Naša poslovna politika je sicer taka, da ne naročamo na Kitajskem oziroma Daljnem vzhodu. V nasprotju z našimi konkurenti želimo razvoj in tudi proizvodnjo ohraniti lokalno in s tem konkurirati z večjo kakovostjo, boljšimi dobavnimi roki in večjim nadzorom celotnega procesa. Kot sem že rekel, naše turbine in generatorji morajo delati več desetletij.

Kitajci po svetu dobivajo projekte, ker v paketu zagotovijo proizvod, gradbena dela in poceni financiranje. Zato je izkušnja iz Brežic tako pomembna za prihodnost. Skupni nastop vseh akterjev, podprt z izvoznim financiranjem in bankami nam omogoča, da lahko konkuriramo vsem, tako po ceni kot po kakovosti. Treba je lokalno sodelovati, globalno delovati.

Koliko plačujejo obdelovalcu kovin na mesec na Češkem, od koder prihaja lastnik Litostroja Power, družba Energo Pro? Kakšna je razlika s tem profilom pri nas?

Na Češkem ima obdelovalec kovin 20 odstotkov višjo neto plačo za enako bruto plačo kot pri nas, inženirji pa imajo za četrtino višjo neto plačo ob enakem bruto strošku za podjetje. Glede tega smo torej popolnoma nekonkurenčni.

Imamo velike težave, da pridobimo ljudi za delo v proizvodnji. Sami jih moramo izobraževati, hkrati pa se v šolskem sistemu šolajo ljudje, ki na koncu niso zaposljivi. Ne razumem takšnega nelogičnega ustvarjanja kadrov, ker se to dogaja že več let, in osebno menim tudi, da je to zavajanje mladih. Sprašujem se, kdo ima od tega koristi. Če podjetje ne more svojega produkta prodati, ga zaprejo. Enaka logika bi morala veljati za »produkt« šol. V čigavem interesu je, da se to pri nas ne spremeni in da ima že vsaka vas svojo univerzo? Vsekakor, po mojem mnenju, ne tistim, ki naj bi jim bile te univerze namenjene.