Dr. Črt Kostevc: »Podjetij ne zanima, kako zunanji pretresi vplivajo na poslovanje«

Dobila sva se na enega zadnjih poletnih dni v Ljubljani, ki se s prihodom septembra nepreklicno obrne proti jeseni, ki najprej vzame tople večere, vrne gnečo na ceste in študente za študijske klopi. Izpitni rok in priprava na nov semester je na delovna mesta priklicala tudi profesorje.
Z dr. Črtom Kostevcem, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sva kramljala v senci tise, zleknjena v ležalnikih na trati med fakulteto za družbene vede in njeno ekonomsko sosedo. Na prevrnjeni gajbici, ki služi kot miza, ni stala kava, temveč osvežilni napitek, ob katerem največkrat laže steče beseda, največkrat o nogometu. Bilo je dan po Olimpijinem porazu proti slovaškem prvaku Spartak Trnava. »Pričakovali smo neučinkovito Olimpijo in obrambno naravnane Slovake. Vse je bilo res, le da še slabše,« se je zasmejal Kostevc. V vseprisotnosti najboljših evropskih ligaških tekmovanj smo postali preprosto razvajeni, sem se strinjal in prostodušno priznal, da me ob ligi prvakov drama v slovenski ligi pretirano ne zanima. Olimpija je v spomladanskem zmagoslavju pristala na trdnih tleh. Kdaj čaka takšen pristanek slovensko gospodarstvo?

Takoj sprejmem tezo, da je Monsanto zmešal res 'žmohten' strup, toda povezave med uživanjem gensko spremenjene hrane in rakavimi obolenji še niso bile jasno znanstveno dokazane.

Vprašanje ni spodbudilo pričakovanega odgovora, Kostevc raje prepušča vlogo glasnika katastrofe tistim, ki si jo želijo. »Lahko je biti previden in ob domnevnem vrhu cikla žugati s krizo in čermi, ki pretijo gospodarstvu, a je krizo v resnici izjemno težko napovedati. Včasih mi gredo že prav na živce vsi, ki previdnostno in v predvidljivo rednih intervalih napovedujejo naslednjo krizo. Zdi se mi, da gre samo za to, da se bodo lahko potem trkali po prsih, ko jim bo z napovedjo uspelo.« No, in zaslužili.

A boy plays behind a sign of Lehman Brothers Holdings at the company's branch in Tokyo September 16, 2008. The Tokyo Stock Exchange on Tuesday ordered the Japan unit of investment bank Lehman Brothers Holdings Inc to halt securities and derivatives tradin

Nouriel Roubini je zaslovel s točno napovedjo krize, pred katero je svaril tolikokrat, da je moral enkrat zadeti.
Slovensko gospodarstvo deluje spodbudno, a je hkrati v zanimivem položaju. Če je BDP po štirih letih rasti končno presegel raven iz leta 2008, če se ljudje zaposlujejo in brezposelnost upada, če se proizvodne kapacitete polnijo in predelovalna industrija cveti, si vsi sektorji še niso opomogli od kriznega šoka. Prihodki v trgovini, kljub lanski desetodstotni rasti na 26,7 milijarde evrov, so tako še vedno poldrugo milijardo manjši od tistih iz leta 2008. Vrednost gradbenih del je medtem pol nižja kot v obdobju razcveta pred udarcem svetovne gospodarske krize. A raste. Vse več je govora o več novih stanovanjskih projektih, zaradi katerih bo na trgu več novogradenj in morda normalnejše cene, ki so od lani zrasle za več kot četrtino, ko govorimo o novogradnjah.

Kaj, če nastopi nova kriza?

Če se bo začela, bo posledica širšega dogajanja v Evropi in svetu. »Načeloma pridejo krize vedno od zunaj, prav tako rešitve. Domače povpraševanje ne more rešiti Slovenije, premajhni smo. Recimo, da je tu gradbeništvo, a tudi to je odvisno od zunanjega okolja ali, natančneje, bank. Ko te podeljujejo nov val kreditov, se običajno začne gradbeni cikel ...«

Sumničav sem na vse, ki pravijo, da bodo trgovinski sporazumi ali zelo dobri ali zelo slabi. In teh je največ, ljudi, ki vidijo svet črno ali belo.

Se zgodovina ponavlja? Pridemo potem kmalu spet na točko nič, v podoben položaj kot pred prejšnjo krizo? So se gradbeniki prebudili prepozno, kot nakazujejo rastoče cene nepremičnin? Bodo imeli gradbeniki ob prihodu naslednje krize zaradi tega spet težave z odprodajo stanovanj in posledično s poplačevanjem posojil bankam? »Če se nepremičnine, tako tiste, ki jih ima v lasti DUTB, kot na novo zgrajene, pojavijo na trgu hkrati, in to v času, ko se konjunktura prevesi v krčenje gospodarstva, potem je to res lahko velik problem,« je poudaril Kostevc, ki ga vendarle bolj skrbi dogajanje na političnem polu.
»Kaj se bo zgodilo s populističnimi vladami? V Italiji? Kaj bo pri nas? Kaj bo uspelo izsiliti Levici?« se sprašuje. »Kakor berem koalicijsko pogodbo, je vidnih nekaj obrisov populizma, denimo na trgu dela. Bojim se pretežkih ali celo preveč ambicioznih potez na področju prekarnega dela oziroma samostojnih podjetnikov. Res je, kdor noče bit prekarec, je očitno oškodovan s konceptom, ker mu je ta vsiljen. Obstajajo pa ljudje – in teh ni malo –, ki jim takšna oblika dela zelo utreza.«

Bojim se pretežkih potez na področju prekarnega dela. Kdor noče biti prekarec, je očitno oškodovan, a obstajajo ljudje – in teh ni malo –, ki jim takšna oblika dela zelo ustreza.

Druga Kostevčeva skrb je nepripravljenost slovenskih podjetij na novo krizo. »Včasih se pogovarjam z večjimi slovenskimi podjetji in jih povprašam, ali jih kaj skrbi dogajanje v svetu in kakšne imajo napovedi v zvezi z brexitom, valutnimi nihanji v Rusiji, sankcijami proti Iranu ali višjimi carinami v ZDA ... In mi rečejo, da se to njih ne tiče, ker da ne poslujejo z ZDA, zaradi česar trgovinska vojna ne bo imelo nanje nobenega vpliva.« Začetno začudenje nadomesti gnev. »Takšen odnos mi res seže v dušo,« ki ne razume, kako kratkovidna znajo biti naša podjetja. »Vedno je treba gledati korak naprej. Vse kar naredi Trump, ima posledice na Kitajskem, od koder pride do Nemcev, Italijanov, Francozov in drugih evropskih trgovinskih partnerjev. Za nekatere je lahko problem že Turčija, pa se tako rekoč nihče z njo v tem kontekstu ne ukvarja. Ampak dejstvo je, da bo Beko zaradi padca vrednosti lire še bolj konkurenčen na slovenskem in evropskem trgu.

The euro sign in front of the former headquarters of the European Central Bank (ECB) is reflected in a puddle during heavy rain in Frankfurt, Germany, November 20, 2017. REUTERS/Kai Pfaffenbach - RC1939D91FD0

Tega ne more nihče storiti namesto podjetij, ki bi morala najbolje poznati svoje poslovanje. »Kot ekonomist lahko ocenim čez palec, kaj lahko vsi ti pretresi pomenijo za evropsko in slovensko gospodarstvo, podjetja pa bi morala na drugi strani zelo dobro vedeti, kakšni bodo vplivi teh dogodkov na njihovo poslovanje. Toda prepričan sem, da tega ne vejo.« Preprosto ne razmišljajo dovolj vnaprej. »En takšen primer je Iran, kjer poslujejo tri večja slovenska podjetja, ki za zdaj ne vidijo negativnih posledic sankcij. In to je za njih povsem dovolj. Sočasno pa ne razmišljajo o tem, da bi lahko že jutri njihovi nemški kupci zahtevali, naj prenehajo poslovati na tem trgu.«

Koristi za vse ali igra ničelne vsote

Kostevc je pred časom sodeloval pri študijah o transatlantskem trgovinskem in investicijskem sporazumu (TTIP), katerega pogajanja je zamrznil ameriški predsednik Donald Trump. Tedaj je bilo veliko govora o tem, da bodo učinki na gospodarsko rast zanemarljivi. Vmes se je zgodilo marsikaj. Težnje po poglabljanju trgovinskih vezi je vsaj v ZDA zamenjal protekcionizem. Mar ni tudi globalizacija pomagala ZDA postati to, kar so? Prinaša še vedno koristi vsem (win-win) ali smo že v razmerah, ko gre pri vsem skupaj za igro ničelne vsote (zero sum game), pri kateri je mogoč uspeh enega trgovinskega partnerja vedno samo v škodo drugega in obratno?
»Za izjavami o globalizaciji, ki se pojavljajo v medijih ali pa na socialnih omrežjih, so vedno skupine s parcialnimi interesi. Dejstvo je, da v globalizaciji kdo več izgubi in kdo več pridobi,« je prepričan Kostevc: »Vendar tisti, ki niso v žepu tega ali onega lobija, bodo, gledano celostno, na koncu sklepali, da je globalizacija, gledana v celoti, še vedno koristna – za ZDA, še toliko bolj pa za Kitajsko in druge. Je pa v procesu globalizacije veliko redistribucije dohodka, česar ne smemo zanemariti.«

Včasih mi gredo že prav na živce vsi, ki napovedujejo naslednjo krizo.

Toda dejstvo je, da velesile izkoriščajo svoj položaj v svetovni trgovini, in to ne le v dobro vseh. »So Kitajci izkoristili svoj politični sistem, da so si tehtnico nagnili bolj v svojo smer? Da, redko kdo bo rekel, da ne. Težko je verjeti, da se jim je pač tako izšlo. So to počeli in počnejo še danes tudi Američani in Evropejci? Seveda, le metode so nekoliko drugačne. Prikaz enostranskih koristi Kitajske je dokaj preprost, saj je s hitrim razvojem Kitajske in vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo Evropo in Američane zalil cunami kitajskega blaga. Toda sočasno potuje v nasprotno smer precej večja vrednost storitev, hkrati pa v kitajski proizvodnji zelo majhen delež dodane vrednosti ostane na Kitajskem. Vse skupaj je statistično težko izmeriti, še težje pa takšno niansirano zgodbo prikazati medianskemu volivcu, ki si želi samo poznati krivca za svoj gmotni položaj.«
Kostevc o sebi pravi, da je agnostik glede tega, ali bodo trgovinski sporazumi koristni ali ne. Ne verjamem pa, da je vse, kar pride iz ZDA, slabo, čeprav nosi na primer nalepko o gensko spremenjenem organizmu.« Čeprav se v javnosti ustvarja vtis, da so gensko spremenjeni organizmi kancerogeni, še ni videl niti ene študije, ki bi pokazala, da je res tako. »Takoj sprejmem tezo, da je Monsanto zmešal res 'žmohten' strup, toda povezave med uživanjem gensko spremenjene hrane in rakavimi obolenji še niso bile jasno znanstveno dokazane. Če in ko se bo to zgodilo, bodo vsake debate odveč.«

Signs of China's renminbi (RMB) or yuan and U.S. dollar are seen outside at a foreign exchange store in Shanghai, China, August 14, 2015. The yuan held steady against the dollar on Friday after suspected intervention by the central bank, who said on Thurs

Stališče ni brezplačno

Na eni in drugi strani argumenta živijo verniki – ljudje, ki jih ne bo nič prepričalo, da bi spremenili svoje mnenje. Podobno je pri trgovinskih sporazumih. »Sumničav sem na vse, ki pravijo, da bodo trgovinski sporazumi ali zelo dobri ali zelo slabi. In teh je največ, ljudi, ki vidijo svet črno ali belo.« Še hujši pa so tisti, ki svoje mnenje prodajajo najvišjemu ponudniku. »Najnevarnejši so tisti aktivisti, ki so pripravljeni zastopati stališča v zameno za plačilo,« se strinja Kostevc, medtem ko se spominja nedavno objavljenega prispevka iz šova Johna Oliverja, kjer so ugotovili, da je v ZDA mogoče najeti protestnike, katerih edino pravilo je: »Ne priznaj, da si bil plačan, da si tukaj s tem transparentom.«
V svetu, ki se s tehnološkim napredkom vse bolj opira na informacije, je to resnično strašljiva misel. Toda dejstvo, da kaj takšnega javnost sprejme, hkrati omogoča vzpon populističnih vodij in gibanj, ki so, kot pravi Kostevc, ena glavnih groženj slovenski ekonomiji.