Dostava pošte le trikrat tedensko?

O tem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Pošte, mag. Borisom Novakom, ki pojasnjuje tudi, kakšni izzivi Pošto še čakajo.

Osnovna naloga in dolžnost Pošte Slovenije je, da izvaja univerzalno poštno storitev. Zakaj se obseg in kakovost te storitve v zadnjih letih znižujeta?

Ne bi se ravno strinjal, da se obseg in kakovost znižujeta. Obseg v določenem delu res, če imate v mislih naše preoblikovanje poštnega omrežja. A pri tem preprosto sledimo praksam vseh poštnih operaterjev, ne le v Evropi, pač pa na globalnem trgu. Eden od načinov preoblikovanja so franšizne ali pogodbene pošte, kajti stroški našega fiksnega omrežja so previsoki za vedno manjši obseg storitev, ki jih prebivalci opravijo na poštnih okencih. Kljub tem ukrepom pa lahko rečem, da imamo še vedno enega najbolj gostih omrežij polovalnic v Evropi in smo med tistimi igralci univerzalnih poštnih storitev, ki zagotavljajo zelo visoke standarde; dostava pošte petkrat tedensko v roku D+1; več kot 95 odstotkov pošiljk moramo prenesti v tem roku, da izpolnimo visoka pričakovanja regulatorja. Okrnili smo zgolj sobotno dostavo, kar je bil tudi del dogovora s socialnimi partnerji, da so tudi zaposleni ob sobotah razbremenjeni.

Mislim, da smo kot država zamudili določene roke za zgodnejše preoblikovanje Pošte, s katerim bi sledili trendom, ki so prisotni po vsem svetu. Kajti upada vse tisto, kar je bil včasih klasični posel Pošte Slovenije, torej izvajanje finančnih in bančnih storitev na okencih. Prav tako izrazito upada število pisemskih pošiljk. Ti padajoči trendi so zelo obsežni in mi jim nismo sledili z dovolj zgodnjim preoblikovanjem poštnega omrežja ali znižanjem kakovosti poštnih storitev.

Vem, da je med ljudmi še vedno prisotna miselnost, da smo mi edini izvajalci tovrstnih storitev in da nam država zato dodeli državno pomoč oziroma nas subvencionira za izvajanje manj dobičkonosne dejavnosti, da bi omogočala nemoteno poslovanje subjekta z več kot 6.300 zaposlenimi. A ni tako, zato iščemo alternative, ker moramo obvladovati stroške poslovanja.

Omenili ste razbremenitev zaposlenih. Njihovo nezadovoljstvo in grožnje s stavko so bile v zadnjem obdobju precej izpostavljene. Ste zdaj z dogovorom to dolgoročno rešili ali ste zgolj gasili požar in lahko kmalu pričakujemo nova opozorila zaposlenih?

V dogovoru s sindikati smo dosegli veliko na področju izboljšanja organizacije in statusa naših zaposlenih; tako pri delovnem času, posameznih dodatkih kot ponovni uvedbi uskladitve plač v določenem odstotku z rastjo življenjskih stroškov, povišali smo tudi plačila prevoznih stroškov, regres za letni dopust in spremenili zaveze s področja varnosti in zdravja pri delu, ob tem pa še prenavljamo pogodbe o uporabi dvokoles.

Mislim, da naši socialni partnerji niso bistveno drugačni od ostalih – tako v gospodarstvu kot v javni upravi. Partnerji imajo pravico, da izpostavijo svojo pričakovanja. Mi, ki upravljamo podjetja, pa pričakujemo, da bodo ta razumna. Na Pošti menimo, da smo zaprli mnoga poglavja, si pa ne delamo utvar, da smo s tem dogovorom rešili vse izzive za naslednja leta. Zaposleni vedno pričakujejo, da se jim bo status izboljšal, tako pri organizaciji dela kot na plačilni listi, pri čemer pa lahko za pretekla leta rečemo, da so izkazali razumna pričakovanja in odzive tudi v času tako imenovanih suhih krav.

Koliko poslovalnic še imate v času, ko preoblikujete svojo mrežo?

Imamo 494 kontaktnih točk, večina od teh so redne poštne poslovalnice, 140 pa je pogodbenih in 25 premičnih. Projekt optimizacije poštnega omrežja poteka vse od leta 2012, ko so bile preoblikovane prve tri poštne poslovalnice. Zaprli smo 58 poštnih poslovalnic, a zaradi tega kakovost naših storitev ni okrnjena, saj so naše storitve na voljo tudi na 114 bencinskih servisih; na 14 lokacijah imamo paketomate. V letošnjem letu nameravamo skupaj zapreti 14 poštnih poslovalnic po Sloveniji, v pogodbene pa preoblikovati do 30 poštnih poslovalnic.

Omenili ste padec klasičnih storitev – kako obsežen je?

Padci so izjemno veliki. Obseg univerzalne storitve je od leta 2007 do leta 2018 zabeležil 52-odstotni padec. V letu 2007 je univerzalna storitev v Pošti Slovenije predstavljala 27,6 odstotka vseh storitev, danes le še 17 odstotkov vseh storitev Pošte Slovenije. Do leta 2022 se bo ta obseg znižal še za okoli 20 odstotkov. Obseg se je v zadnjih desetih letih več kot prepolovil. Leta 2007 smo izvedli 308 milijonov teh storitev, leta 2018 pa 148 milijonov. A v tem v Sloveniji, kot že rečeno, nismo nikakršna izjema. Tudi na Danskem, denimo, se je zaradi digitalizacije in sprememb zakonodaje od leta 2000 obseg poštnih pošiljk, torej univerzalne storitve, zmanjšal za 73 odstotkov. V skladu s tem so se danski državni organi odločili, da bodo operaterju Post Danmark izplačali nadomestilo za opravljanje zakonsko predpisane poštne storitve v višini 160 milijonov evrov za obdobje 2017–2019, saj v nasprotnem primeru Post Danmark ne bi več mogla zagotavljati sprejemljive kakovosti poštnih storitev vsem državljanom.

Močan je tudi padec plačilnih storitev, ki ima velik vpliv na zmanjšanje naših prihodkov. V istem obdobju smo v tem segmentu zabeležili 63-odstotni padec. V prihodkih to pomeni samo 12,3 milijona evrov v primerjavi z 32,9 milijona evrov poprej. To moramo nadomeščati z vsemi ostalimi storitvami, da lahko vzdržujemo še vedno skoraj enako omrežje, zagotavljamo iste storitve in še dodatno zaposlujemo.

Ko stranka vstopi v poštno poslovalnico, ima občutek, da je prišla v »kitajsko trgovino z raznovrstno šaro«. Je torej to del strategije nadomeščanja izpadlih prihodkov iz osnovne dejavnosti?

Če bi država podobno kot v nekaterih drugih državah za vzdrževanje poštnega omrežja (predvsem na ruralnih predelih) namenila državno pomoč (v nekaterih državah ta znaša od 100 milijonov do nekaj milijard evrov), tudi pri nas tega ne bi bilo treba. Omenjene državne pomoči dobivajo tudi pošte, ki jih vsi skupaj kujemo v zvezde zaradi njihove poslovne uspešnosti in inovativnosti ter optimizacije, kot so na primer nemška, francoska ali italijanska. Mi takšne subvencije ne dobivamo.

Kar zadeva prodajo izdelkov oziroma – kot ste vi označili »kitajskih produktov« – v naših poslovalnicah (naj samo opozorim, da imamo tudi zelo kakovostne produkte), pa naj naredim primerjavo s Petrolom. Tam se ljudje ne sprašujejo, zakaj ob gorivu lahko kupujete razne prehrambene artikle, časopise in vse ostalo, za Pošto pa se to vprašanje nenehno ponavlja. Razlika je zgolj v tem, da pošto obiščete morda enkrat na tri mesece, bencinske servise pa verjetno vsaj trikrat mesečno in ste se tega navadili. Vsi pa iščemo dodatne prihodke, saj jih v osnovni panogi ob upoštevanju standardov, ki nam jih nalaga regulativni okvir (gostota omrežja, pogostost dostave in podobno), ni dovolj.

Večkrat smo zasledili trditve, da morajo zaposleni na poštnih poslovalnicah dosegati dovolj veliko prodajo izdelkov in da zato nekateri celo sami kupujejo te izdelke, čeprav jih ne potrebujejo, preprosto zato, da dosežejo predpisano normo? Je to res?

Ne, to ne drži. Seveda se pričakuje, da vsak, ki je zaposlen na Pošti, dosega določene rezultate, a nikoli nismo tega sankcionirali ali odpuščali, kot je bilo kdaj slišati v javnosti. Nihče ni prisiljen v nakupe izdelkov v Pošti Slovenije zato, da bo dosegel neko predpisano normo.

»Pošta Slovenije bo s prevzemom Intereurope postala največje logistično podjetje v Sloveniji s ciljem postati vodilni logistični operater na zadevnem trgu v širši regiji jugovzhodne Evrope.«

Zapiranje ali preoblikovanje poštnih poslovalnic razumljivo v okolju naleti na nezadovoljstvo. Ali iščete rešitve v sodelovanju z občinami in lokalnimi partnerji za morebitno sofinanciranje, če lokalna skupnost oceni, da poštno poslovalnico potrebuje kljub temu, da je nedonosna?

Pri preoblikovanju poštnega omrežja zapiranje ali preoblikovanje poslovalnice nikoli ni enostranska odločitev vodstva Pošte Slovenije, ampak gre vedno za dialog z lokalno skupnostjo ter regulatorjem, ki ima na koncu zadnjo besedo in preoblikovanje dovoli ali pa ne. Vedno iščemo možnost dogovora z lokalno skupnostjo, a je pogosto ne najdemo. Vsekakor pa v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno poštno poslovalnico ali pa za zaprtje poslovalnice, še vedno zagotavljamo poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt.

Ste v 100-odstotni državni lasti in torej niste običajno podjetje na trgu. Poslujete z dobičkom. Ali ne bi bilo smiselno, da ne krčite zagotavljanja storitev iz osnovnega poslanstva, dokler lahko to izvajate ter hkrati ne zaidete v rdeče številke?

Poslovanje brez dovolj velikega dobička ne pomeni zgolj vprašanja lastnikov, ali je čas za menjavo uprave. Kljub temu, da smo v 100-odstotni lasti države, smo na trgu in temeljni ekonomski postulat je, da mora družba poslovati z dobičkom. Dobiček, ki ga dosegamo, nekje med 8 in 12 milijonov evrov letno, ni tako velik, da bi nam zagotavljal tako veliko varnost, da se nam ne bi bilo treba ukvarjati z zapiranjem poštnih poslovalnic. Ta dobiček zagotavlja minimalno varnost poslovanja, da smo dovolj oddaljeni od negativnega poslovanja, ki bi ogrozilo usodo uprave, kar je še najmanj pomembno; še bolj pomembno je, da potem nisi dovolj kompetenten sogovornik na trgu – tudi državi za sodelovanje na določenih razpisih. Morda bi bolj kot vaše vprašanje, zakaj teh milijonov ne porabimo za ohranjanje istega obsega izvajanja naših storitev, pričakoval, da me boste vprašali, zakaj tega ne razdelimo med zaposlene. A to je znesek, ki ne zadošča niti za maso plač enega meseca v naši družbi.

Vam višino dobička, ki ga morate dosegati, predpisuje država prek Slovenskega državnega holdinga (SDH)?

Tako je, SDH vsako leto pripravi letni načrt upravljanja družb v državni lasti in v tem načrtu so določeni tudi kazalniki oz. pričakovani donos za celotno Skupino Pošta Slovenije.

V iskanju novih poti razvoja ste začeli sodelovati tudi s start-upi. So že vidni konkretni učinki te odločitve?

S start-upi iščemo odgovore na pogosto rabljen, morda celo zlorabljen termin – digitalizacijo. A mi digitalizacijo razumemo mnogo širše kot zgolj prehod s papirja v digitalno obliko. Digitalizacija tudi ni le vzpostavitev spletne platforme, ki bi omogočala pospešitev logističnih procesov ali aplikativne rešitve za vprašanja naših voznikov in pismonoš ter skladiščnikov v logističnem centru. Digitalizacijo razumemo kot prenovo vseh procesov, kajti naša osnovna dejavnost ugaša in treba je najti ustrezne nadomestke, ki nam zagotavljajo vzdržno poslovanje v prihodnosti.

Rezultati sodelovanja s start-upi so že vidni; sodelujemo s hrvaškim podjetjem Locodels, ki je ustvarilo platformo, ki omogoča distribucijo paketnih pošiljk. A to ne po načelu »uberizacije«, po katerem bi to lahko izvajal katerikoli posameznik, pač pa zgolj s sodelovanjem s samostojnimi podjetniki ali družbami z omejeno odgovornostjo. Udeleženi smo tudi v nekaterih evropskih projektih, kot je e-izobraževanje skupaj z Institutom Jožef Stefan. Ukvarjamo se tudi s projektom kognitivne logistike s pomočjo specifičnih orodij, ki pomagajo določiti najbolj optimalno pot posamezne pošiljke ter izbiro časa in prevoznega sredstva. Včasih se pošalimo, da smo po atipičnih dejavnostih celo bolj znani v tujini kot doma.

Dejali ste, da digitalizacije ne razumete zgolj kot prehod s papirja v digitalni svet. Toda ali ste ta prvi korak že naredili? Se motim, če rečem, da ob prihodu po paket na pošto še vedno vidim, kako zaposleni v roke vzamejo oguljene zvezke, v katere ročno beležijo vse pakete?

Ne, ne motite se. Na to seveda nismo ponosni. Edino opravičilo je, da smo tako veliki in tako specifični, da smo nekoliko zamudili pri iskanju enovite rešitve digitalizacije vseh procesov. Ne želimo namreč iskati parcialnih rešitev, pač pa iščemo rešitev, ki bo omogočala upravljanje vseh potreb, ki jih zahteva logistični proces; od prevoza do dostave in podpore strankam. To pri nas ni povezano samo z iskanjem najustreznejše rešitve, ampak tudi z javnim naročilom, kar lahko proces precej podaljša, lahko traja leto ali dve, če se neizbrani ponudnik pritoži. Na te zvezke torej nismo ponosni, a v letu ali dveh jih ne bo več.

Boris Novak

Koliko se vas je dotaknila liberalizacija trga poštnih storitev v Evropski uniji leta 2011?

Zelo. Izgubili smo tiste storitve, ki so prej pomenile rezervirano poštno storitev. Konkurenca pa je bila seveda zelo hitra, saj direktiva predvideva, da mora biti poštno omrežje proti plačilu dostopno vsem, torej tudi našim konkurentom, kar pomeni, da zdaj sodelujemo z vsemi, ki kaj pomenijo v svetu paketne distribucije. Od liberalizacije naprej imamo torej konkurenco prav na vseh področjih, tudi pri pisemskem delu, paketni dostavi, logistiki in na področju IT.

Prav paketna dostava pa močno narašča.

Tako je in ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje, prisoten je po vsem svetu. Amazon in Alibaba ustvarjata na tem področju največje prometne tokove. Vsi, ki vodimo poštne uprave po svetu, zato povemo, da nam ni izziv sosednja država ali sosednji poštni operater, pač pa sta za nas največji izziv poslovna politika in dejavnost Amazona.

Pričakovali bi, da se z novo tehnologijo izboljšuje tudi učinkovitost dostave, a se vam v zadnjih letih povečuje delež izgubljenih paketov. Kako to?

Še vedno smo zelo kakovostni na tem področju, glede na izjemen porast paketnih pošiljk pa so razumljivi tudi razlogi za take primere. Tudi sam sem uporabnik spletne trgovine in vem, da imajo ostali distributerji identične težave in manj prijazno uporabniško izkušnjo. Od državne pošte vsi pričakujejo, da pride vsaj dvakrat na dom in pozvoni, kakšen drug paketni distributer pa vam bo paket pustil kje drugje, ob tem pa ga boste morali vi loviti po mobilnem telefonu in se dogovarjati, kje se lahko srečata.

Ste pričakovali, da bodo uporabniki hitreje posvojili vašo storitev paketomatov?

Na začetku smo morda pričakovali hitrejši odziv uporabnikov, a ko smo se pozneje primerjali z nemško pošto, smo ugotovili, da so oni potrebovali sedem let, da se je storitev prijela, in mi smo na zelo podobni poti. Paketna dostava je vedno pomembnejši izziv: kako za čim nižjo ceno dostaviti pakete čim hitreje na način in kraj dostave, ki ustreza uporabniku. Na tem področju vlada izjemno močna konkurenca.

Ali v poslu s paketi iščete tudi nove, drugačne rešitve? Ponekod v tujini na primer obstaja praksa, da imajo večstanovanjske stavbe ob vseh nabiralnikih še dodatnega za pakete – prejemnik paketa preprosto v svoj nabiralnik dobi kodo, ki takrat odklepa ta »paketomat« pred vrati.

O tem težko trenutno kaj več pojasnim, lahko pa povem, da se povezujemo tudi s podjetjem, ki je to prepoznalo kot tržno nišo, in razmišljamo tudi o podobnih rešitvah.

Pošta je že v logističnem poslu, v katerega zdaj še bolj odločno vstopa z nakupom Intereurope. Pričakujete velike sinergije med obema posloma? Se bodo deli Intereurope integrirali v Pošto Slovenije?

Prodajni proces še ni zaključen, obstaja še kar nekaj postavk, zaradi katerih še nismo na cilju. Za nakup pa smo se seveda odločili zaradi sinergij. Že zdaj smo tudi deloma logist – smo največji distributer rezervnih delov avtomobilske industrije v Sloveniji, tudi v regiji smo že precej prepoznavni po tem. Vsi poštni operaterji gredo v zadnjem desetletju v povezovanje ali prevzem logističnih podjetij. To je naša prihodnost: paketi in logistika.
Z imenom Intereurope, njihovim znanjem in izkušnjami pridobivamo najboljšo možno sinergijo z delovanjem Pošte Slovenije. Logistične posle, ki obstajajo v Pošti, bo izvajala Intereuropa, paketni del, ki ga izvaja Intereuropa, pa bi lahko izvajala Pošta.

Je prišla pobuda za nakup Intereurope iz vrst politike oziroma od lastnika?

Povsem odgovorno lahko zatrdim, da je ideja zrasla v poslovodstvu in strokovnih službah Pošte Slovenije, politika ni imela nikakršnega vpliva. Drži pa, da glede na ustanovne akte SDH na koncu daje soglasje k takšnim poslom.

Kje se zapleta, da je še toliko nejasnosti? Uradno ni znana cena, niso znani odložni pogoji, zaradi katerih posel še ni zaključen.

Ne gre za zaplete. To ni majhen nakup, pač pa gre za velike vrednosti, zato delamo strogo po pravilih in moramo zelo natančno razrešiti vsa vprašanja po vrsti. Smo še daleč od tega, ko bi lahko razpravljali o natančni ceni. Edini pridržek je, da za prevzem potrebujemo tudi soglasje Javne agencije RS za varstvo konkurence.
Podrobnejše načrte glede nakupa Intereurope bomo javnosti predstavili po zaključku nakupa delnic družbe Intereuropa. Po zaključku nakupa večinskega deleža bo Pošta Slovenije d.o.o. v zakonsko predpisanih rokih objavila prevzemno ponudbo za odkup preostalih delnic Intereurope d.d., ki kotirajo na ljubljanski borzi. Pošta Slovenije bo v primeru uspešno zaključenih postopkov prevzema postala največje logistično podjetje v Sloveniji s ciljem postati vodilni logistični operater na zadevnem trgu v širši regiji jugovzhodne Evrope, kjer je prisotna močna konkurenca ponudnikov.

Pričakujete, da se bo regulatorni okvir za delovanje Pošte v prihodnje spremenil?

Pošta Slovenije je postavljena v položaj, kjer v prihodnje ne bo več mogoče vzdržno izvajati univerzalnih storitev. Zato si že dlje prizadevamo za spremembo Zakona o poštnih storitvah in ustrezno sistemsko ureditev financiranja univerzalne storitve (financiranje iz proračuna). Vsekakor je za spremembe na tem področju potreben usklajen pristop lastnika, pristojnega ministrstva in tudi regulatorja.

Navedene spremembe je treba obravnavati predvsem z zornega kota potrošnika oz. uporabnika in si iskreno odgovoriti na vprašanja, kakšno univerzalno poštno storitev sodoben potrošnik potrebuje in kako znotraj teh okvirjev ustrezno poskrbeti za ranljivejše skupine državljanov. Kako državljani komuniciramo med seboj, kateri kanal za to uporabljamo – klasičnega poštnega ali digitalnega? Je pomembno, da pismonoša pisemsko pošiljko takoj naslednji dan po sprejemu vstavi v hišni predalčnik naslovnika ali pa bi zadoščalo morda trikrat tedensko? Kaj bi pokazala anketa, če bi državljane vprašali, kaj je nenadomestljivo in kaj za kakovostno življenje potrebujejo vsak dan: petkrat tedensko dostavo na vse naslove v državi v roku D+1 ali dostop do mobilnega omrežja in širokopasovnega interneta? Seveda zadeve niso tako črno-bele, kot jih sedaj prikazujem, vendar pa so to izredno pomembna vprašanja za odločitve o naši prihodnosti. Naša prihodnost v delu, ko govorimo o poštnih storitvah, ni v pošiljkah pisemske korespondence, ampak v paketih, pošiljkah z blagom in podobno.

Morda za konec še to – pričakujete, da bo Pošta Slovenije čez pet ali deset let zelo drugačno podjetje od tega, kar je danes?

Spremembe bodo precejšnje, elektronsko bančništvo prek osebnih računalnikov in telefonov bo povzročilo, da finančnih storitev skoraj ne bomo več izvajali. Tudi namesto pisem bo šlo vse v smeri e-nadomestkov. Težko je reči, kako hitro se bo ta proces odvil, na primer na Danskem se je to zgodilo skoraj čez noč. Mislim, da bo šlo pri vseh poštnih operaterjih poslovanje v smeri paketov in logistike, morda bo pri Pošti Slovenije še nekoliko bolj izražena smer ponudnika storitev IT. Po sedanji anorganski rasti, konsolidaciji družb in integraciji procesov se bomo v naslednjem strateškem obdobju do leta 2030 verjetno ponovno osredotočili na organsko rast.

Nedavna študija nemške družbe DP DHL predvideva, da bo do leta 2020 v Evropi rast segmenta e-poslovanja znašala okoli 20 odstotkov letno, zato poštno-logistična podjetja po vsem svetu (pogosto v sodelovanju s start-upi) iščejo možnosti optimizacije dostave na »zadnji milji«, kot so e-vozila, droni, možnosti »zadnje milje«, avtomatizacija »zadnje milje«, podatkovna analitika in avtomatizirane kontaktne točke za uporabnike. V naslednjih letih tudi pri Pošti Slovenije načrtujemo predvsem nove posle zaradi naraščajočih potreb trga po specializiranih, prilagojenih storitvah in rešitvah po meri, ki gredo v korak z najnovejšimi trendi na področju pošiljanja vseh vrst pošiljk in hkrati izboljšujejo dostavo ter vročljivost pri »zadnjem kilometru« (ang. last-mile delivery). Vsi pa bomo delali po vedno nižji ceni za vedno večja pričakovanja naših uporabnikov.