Donatorstvo v izobraževalnem sistemu

Podjetniki ugotavljajo, da s tem, ko pomagajo drugim, pomagajo tudi sebi – to predstavlja »win-win« situacijo za vse, saj s tem opozarjajo tudi na nekatere (spregledane) probleme in tako podpirajo projekte s širšim družbenim učinkom. Doniranje kot oblika družbene odgovornosti tudi našemu poslovnemu okolju ni tuja.

Valter Leban, član uprave koncerna Kolektor, ob nedavni donaciji poklicni šoli Gimnazije Jurija Vege v višini 200 tisoč evrov, pove, da je glavni motiv splošna rast, za katero v Sloveniji potrebujemo visoko usposobljene zaposlene. »Strokovnega kadra primanjkuje, zato se pomembnosti, da idrijska gimnazija izvaja programa stojni tehnik in mehatronik operater, še kako zavedamo. Ker vemo, da samo teoretično znanje ni dovolj, praktičnega usposabljanja pa primanjkuje, smo z veseljem priskočili na pomoč gimnaziji pri ureditvi strojno-učne delavnice, saj vemo, da bomo s tem tudi mi v podjetje dobili boljši in bolj usposobljen kader.«

Tudi v Žitu, kjer je donatorstvo del družbenoodgovorne politike podjetja, pravijo: »Potrebe so iz leta v leto večje. Preprosto naredimo, kar lahko, saj smo živilsko-proizvodno podjetje in svoje izdelke v okviru zakonskih možnosti in predpisov, ki veljajo za hrano, raje podarimo kot zavržemo. Številnim šolam doniramo kruh za šolske malice, prav tako smo dobrodelni v pustnem času s krofi.«

Na finančni upravi pravijo, da so sicer odhodki, ki jih namenjajo podjetja oziroma fizične osebe za donacije, davčno nepriznani odhodki, zato jih morajo davčni zavezanci v davčnem obračunu izvzeti iz davčne osnove, lahko pa uveljavljajo davčno olajšavo. Za to se je po podatkih Fursa odločilo 12.576 pravnih oseb, v skupnem znesku 38,8 milijona evrov, in 5951 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v skupnem znesku dobrih 1,5 milijona evrov.