Dom prihodnosti: Hladilnik sam naroči hrano pri lokalnem trgovcu?
Pametni hladilniki bodo namreč sami zaznavali, katere hrane zmanjkuje in kateri z njihovih polic bo kmalu potekel rok. Če danes uporabnikom nudijo recepte za smotrno praznjenje njihove vsebine, bodo morda nekoč s skupno močjo pametnega štedilnika in pečice lastniku pripravili kosilo.
Ob robu berlinskega tehnološkega sejma Ifa smo se pogovarjali z Danom Harviejem, podpredsednikom Samsunga in vodjo evropske divizije gospodinjskih aparatov, čigar dom vsebuje večino novodobnih rešitev. Tako je že po službeni dolžnosti. »Neverjetno je, kako različno je videti najino stanovanje, če digitalni pomočnik ob vstopu najprej pozdravi ženo ali mene,« je Harvie navdušeno razlagal, kako ga ob prihodu domov čaka na športni kanal nastavljen televizijski sprejemnik. Kmalu zatem je začel razmišljati širše, o tehnološkem razvoju, ki je tako rekoč izgnal s cest turiste z zemljevidom v roki, saj vsi zaupajo telefonom, in o potencialu svojega zaposlovalca. »Samsung vsako leto proda okoli pol milijarde elektronskih naprav. Si predstavljate, kako velik potencial učenja navad uporabnikov imamo zaradi tega?«
Danes vsi razmišljajo o povezanih pametnih napravah, ki so zanimive tudi za domačo uporabo. Kdaj bodo pametne kuhinje realnost v domovih večine ljudi? Ali sploh bodo ali ciljate predvsem na višji razred oziroma dražje domove?
Uresničujemo želje ali zadovoljujemo potrebe? Edini način, da dosežeš resne spremembe, je, da ustvariš tehnološko rešitev, ki jo uporabniki sprejmejo.
O povezanih napravah, predvsem v kuhinjah, govorimo že nekaj let. V Samsungu smo nedvomno med prvimi uvideli, da je to trend prihodnosti. Če odgovorim na vaše vprašanje, so cilj povezane naprave v vsakem domu. Toda danes ne razmišljamo več le o možnosti medsebojnega povezovanja naprav, temveč tudi o tem, kako jih čim bolj nadgraditi z umetno inteligenco. To počnemo pri hladilnikih, pralnih strojih, kuhinjskih aparatih, televizijah in pametnih pomočnikih. Prepričan sem, da bo trenutek, ko bodo uporabniki videli dodano vrednost, ki jo prinašajo te naprave, transformativen in skokovito povečal njihovo uporabo. Že danes ne gre več za premijsko nišo. Kar 60 odstotkov pralnih strojev, ki jih prodamo, se lahko poveže z drugimi napravami. Tudi tehnologijo hladilnika Family Hub prenašamo na druge, cenejše serije.
Samsung ne spada med tradicionalne igralce na trgu gospodinjskih aparatov, kot so Bosch v Nemčiji, Electrolux na Švedskem ali Gorenje na Balkanu. So povezane naprave vaša vstopnica v svet največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov?
Nimamo bogate zgodovine kot nekateri evropski proizvajalci, toda nismo ravno nov igralec na trgu. Samsung je že desetletje prvo ime na evropskem trgu hladilnikov, pred kratkim je postal druga blagovna znamka še na področju pralnih strojev. V prvem letošnjem polletju smo prehiteli vse največje igralce in prodali največ samostoječih velikih gospodinjskih aparatov.
Na trgu bele tehnike so čedalje močnejša kitajska podjetja, ki agresivno kupujejo konkurente. Menite, da je kitajska konkurenca dobra za svetovni trg ali ga z vladnimi subvencijami izkrivlja?
S konkurenčnega vidika smo vselej najbolj spoštovali tradicionalne blagovne znamke s trga gospodinjskih aparatov, ki večinoma prihajajo iz Evrope. Res je, na trgu so mlajši in izredno veliki igralci, toda iskreno, ukvarjamo se sami s seboj. Če bomo dovolj dobro razumeli potrošnike, če bomo znali poiskati tehnološke rešitve, ki bodo resnično naslavljale njihove potrebe, in če bomo znali izkoristiti edinstveno priložnost, ki jo ponujata Samsungova velikost in poslovni model, se bo vse drugo uredilo samo od sebe. Vemo torej, da delamo prave stvari in da bomo uspešni, če bomo tako nadaljevali.
Iz vaših besed je razbrati, da ne načrtujete prevzemov.
Res je, za zdaj stavimo na organsko rast.
Menite, da so novi trendi, v katerih se rojevajo novi ekosistemi povezanih naprav, vaša priložnost za pridobitev zvestih uporabnikov? Takšnih, kot jih ima, denimo, Apple, ki je med prvimi povezal prenosnike s pametnimi telefoni ...
Samsung je nedvomno v edinstveni poziciji. Imamo sicer kar nekaj konkurentov, ki jih zelo spoštujemo, toda nihče se ne more kosati z nami po številnosti in raznovrstnosti portfelja izdelkov. Proizvajamo pametne telefone, pametne ure, tablice, računalnike, televizijske zaslone, hladilnike, pralne stroje ..., ki bodo in že brezhibno komunicirajo med seboj. To je nedvomno velika prednost.
Pričakujete, da bodo imeli uporabniki odpor do tega, da bodo podjetja razpolagala s čedalje več njihovimi podatki? Naprave v vašem domu danes komunicirajo v zaprtem sistemu. Kaj se bo zgodilo, ko bodo prišli zraven trgovci in njihovi algoritmi? Bo potem izkušnja res še naprej takšna, kot si jo želijo uporabniki, ali bo služila zgolj interesom podjetij?
Samsung vsako leto proda približno pol milijarde elektronskih naprav. Si predstavljate, kako velik potencial učenja navad uporabnikov imamo zaradi tega?
Zagotoviti hočemo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Nimamo skritega interesa. Nočemo vsiljevati kupcem določenih vsebin, storitev ali izdelkov. Uporabnikov ne bomo utapljali v hrupu nepreglednih možnosti. Ključno za nas je dostaviti izkušnjo, ki je ukrojena kar se da natančno po željah uporabnika, naj gre za hrano, zabavo ali novice. Vam dam en primer. Digitalni pomočnik ve, kdaj in po kateri poti greste v službo, in za vas načrtuje najhitrejšo pot, na kateri vas bo spremljala vaša najljubša glasba. Hkrati vam ne bo dejal, da se po poti ustavite še v tej in tej pekarni, da bi si privoščili krof.
Eden izmed naslednjih korakov bo vendarle tudi sodelovanje s trgovci in drugimi ponudniki storitev. Ali vidite povezavo med naročniško ekonomijo in pametnimi povezanimi napravami? Kdaj bo na primer hladilnik sam naročil hrano pri lokalnem trgovcu?
Naročniška ekonomija je zelo pomemben potrošniški trend, ki se dotika tako rekoč vseh segmentov našega življenja. O datumih težko govorim, vse je odvisno od tega, kako hitro nam bo uspelo skleniti ustrezna partnerstva s trgovci in ponudniki drugih storitev. Gre seveda za skupno storitev pametne naprave in v tem primeru trgovcev. Že danes bi lahko pralni stroj sam naročal pralni prašek. Umetna inteligenca namreč spremlja število pralnih ciklov in porabo pralnega praška, tako da lahko predvidi, kdaj ga bo zmanjkalo.
Kakšen bo torej dom prihodnosti, kot si ga zamišljate, recimo čez petnajst let?
Nedvomno smo šele na začetku. Praskamo po površju. Jasno je, da je glas naslednji uporabniški vmesnik. Mislim, da se bodo ljudje navadili na digitalne pomočnike za vsakdanje komuniciranje z ljudmi in napravami. Naslednja stopnja bo avtomatizacija in uporabniki se bodo hitro navadili, da napravam delegirajo opravljanje določenih nalog. Na osnovni ravni je to lahko naročanje detergenta za pranje perila ali na primer hrane. Bolj ko bomo napravam dopustili, da podpirajo izvajanje določenih nalog ali preživljanje prostega časa, a tako, da ne prevzamejo teh aspektov našega življenja, hitrejši bo razvoj, ki bo vodil v čedalje večjo avtomatizacijo.
Gre pri tem za uresničevanje resničnih potreb uporabnikov ali zgolj za prodajanje sanj? Ljudje kuhamo že tisočletja, pa za to nikdar nismo potrebovali pametnih kuhinj ...
Toda obstajajo očitne prednosti uporabe pametnih kuhinjskih naprav v primerjavi s kuhanjem na odprtem ognju (smeh). Uresničujemo želje ali zadovoljujemo potrebe? Edini način, da dosežeš resne spremembe, je, da ustvariš tehnološko rešitev, ki jo uporabniki sprejmejo. To je na koncu pomembno. Uporabniki bodo hitro povedali, ali je nekaj dobro ali zanič.
Kaj menite, bomo ljudje zaradi poplave pametnih naprav, ki bodo namesto nas opravljale čedalje več nalog, vse bolj neumni?
(Smeh.) V Samsungu se ukvarjamo predvsem s pozitivnimi učinki novih tehnologij in povezanih naprav na vsakdanje življenje. Z nekom sem se pred kratkim pogovarjal o šoli. Kaj vse bi dal, da bi imel v mladosti dostop do takšnega nabora informacij, kot ga imajo danes moji otroci. Ali da bi bili tako rekoč vsi recepti oddaljeni le dotik prsta. Rad kuham in navdušuje me, da mi lahko tehnologija pomaga postati boljši kuhar. Tehnologija prinaša veliko prednosti. Ste se že kdaj peljali s teslo?
Na žalost ne (še).
Nekaj mojih prijateljev ima avtomobile te znamke. Z enim od njih sva peljala mojo hčer na rojstnodnevno zabavo. Prijatelj je vozil, hči je sedela zadaj, sam sem sedel na sovoznikovem sedežu. Peljali smo se po avtocesti, ne preveč hitro, okoli sto kilometrov na uro, ko je moj prijatelj rekel: Dan, poskusiva funkcijo avtopilota. Mislil sem si, ne, ne, ne, ko je prijatelj nenadoma spustil volan, se obrnil proti moji hčeri in se začel pogovarjati z njo. Najprej sem se počutil zelo nelagodno, toda čez nekaj kilometrov in nekaj minut sem začel zaupati sistemu in tehnologiji. Nekaj podobnega pričakujem pri drugih tehnologijah, ki jih bodo ljudje hitro posvojili. Kar je bilo zame na začetku grozljiva izkušnja, je v zelo kratkem času postalo nekaj normalnega.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost