Dom kot ZF film

Roboti pomagajo pri gospodinjskih delih, avtomobili se vozijo brez voznikov, tovarne se same organizirajo …
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Pametna avtomatizacija v hiši lahko na daljavo dostopa do varnostnih kamer, razsvetljave, uravnava temperaturo in vklaplja gospodinjske aparate. Tako naj bi bil videti naš vsakdan doma leta 2050 piše v knjigi Prihodnost 2050 (Zukunft 2050) nemški avtor Ulrich Eberl. Nekateri sistemi že zdaj omogočajo vodenje naprav – pralnega stroja, radia, v pametnem hladilniku pa tudi količino živil – na daljavo, prek telefonske aplikacije. »Ob sedmih zjutraj me zbudi dvig žaluzij. Takrat tudi vstanem,« pravi arhitekt Marko Kramar, eden od projektantov Eko Srebrne hiše v Ljubljani, v katero je vgrajenih kar nekaj pametnih elementov, ki jih je doma najprej preizkusil sam.

Kaj pravzaprav mora imeti hiša, o kateri je vse več govora, da ji lahko rečemo pametna? Najširša definicija pravi, da je pametna hiša opremljena s proizvodi, povezanimi prek wi-fi, bluetootha ali podobnih protokolov za avtomatizacijo, ki jih je mogoče upravljati na daljavo prek pametnega telefona, računalnika ali tablice.

Povezano vse, od senčil do multimedije

Pametnih hiš je v Sloveniji veliko, pravi Kramar in dodaja, da so pametni tudi nekateri večstanovanjski bloki. Takšen primer je omenjena Eko srebrna hiša s 128 stanovanji na Dunajski cesti 144 v Ljubljani, čeprav v njej, na primer, niso v ospredju multimedijske naprave. »Je pa v zadnjih letih normalno, da se v stavbe vgrajujejo naprave z vsaj določeno pametjo. Več pameti je danes v stavbah tudi zaradi zelo hitrega razvoja tehnologije,« razlaga. Doda, da so se v Eko Srebrni hiši ukvarjali predvsem z bivalnim ugodjem in racionalno rabo energije. »Ukvarjali smo se predvsem s tem, kako zagotoviti čim boljše bivalno okolje,« poudari. Eko srebrna hiša se, na primer, odziva na sonce: »Žaluzije v avtomatskem načinu delovanja lahko poleti zastirajo sonce in preprečujejo pregrevanje stanovanj, pozimi pa se odstirajo in spustijo sončne žarke globoko v prostor, da prostore lahko ogrejejo.« »Pamet« s pomočjo naprav, senzorjev, vremenske postaje, nastavljenih urnikov poskrbi, da je hiša pozimi ogreta, poleti pa ohlajena in ves čas primerno prezračevana. Predvsem pri prezračevanju take hiše prihranijo veliko energije, »predvsem pozimi, ker se svež zrak dovaja prek rekuperatorja, ki vrača toploto odpadnega zraka. Oken za prezračevanje ni treba odpirati in s tem izgubljati dragocene energije.« »V pametni hiši lahko krmilimo skoraj vse – od senčil do glasbe, luči, vtičnic, ogreval … Napredne naprave združimo v digitalni sistem, upravljamo pa jih s tablicami in pametnimi telefoni. Pred desetimi in več leti se je to sicer zdela znanstvena fantastika, zdaj pa je to mogoče in je zelo uporabno. Razvoj v digitalni tehnologiji je bliskovit,« pojasnjuje sogovornik.

Pametne hiše imajo več tehnike kot »navadne« in so zato tudi bolj obvladljive. »Ko so urniki pravilno nastavljeni, jih je mogoče tako pustiti, če nam ustrezajo, in jih ne spreminjamo več, saj delujejo samodejno,« razlaga Kramar. Razlika med pametno in navadno stavbo je tudi v ožičenju, saj so elementi povezani drugače, z brezžično tehnologijo pa se je mogoče izogniti tudi kablom. Sicer pa so delno pametne že navadne hiše. Pametno je, na primer, ogrevanje prostorov, kjer senzor v stanovanju sporoči kotlu, ali je prevroče ali prehladno – zato se kotel vklopi ali izklopi.

Na energetski dieti

Za skoraj ničenergijske pametne hiše je značilna tudi manjša poraba energije, vendar energijski prihranki niso odvisni samo od tega, razlaga Kramar. »Hiša mora biti najprej pravilno zasnovana, z dobrim osončenjem. Celotni fasadni ovoj mora biti kar najbolje toplotno izoliran in zrakotesen. Prezračevanje z rekuperacijo je nujno. Pametno krmiljenje pa so možgani stavbe.« Poudarja, da so prihranki zelo odvisni od načina uporabe. Sami se namreč veliko ukvarjajo tudi z razlaganjem uporabe pametnih naprav v hiši, saj če naprave »uporabljamo klasično, prihranek ni velik«. Temperature v stavbi morajo biti prilagojene letnim časom oziroma zunanji temperaturi. Zdravo in varčno lahko bivamo v stanovanjih, ko je pozimi v notranjosti od 20°C do 23°C, poleti pa je primerna temperatura nekaj stopinj višja. Doda še, da so v Eko srebrni hiši šli še dlje; v sami stavbi so že zdaj na voljo »elektro car sharing« in električne polnilnice za električne avtomobile, s čimer stanovalci lahko živijo brez lastnega vozila.

Poleg trajnostnega načina bivanja je v Eko srebrni hiši omogočen tudi trajnostni transport z uporabo ničemisijskih električnih vozil, saj se polnijo z električno energijo iz sončne elektrarne na strehi.

Hiša prihodnosti se bo prilagajala posamezniku

Kevin Foreman, direktor vizije produktov v Vectroformu iz Detroita, pa meni tudi, da bodo pametne hiše prihodnosti razlikovale celo med družinskimi člani in gosti, pišejo v Wiredu. Prav tako naj bi se prilagajale vsakemu posamezniku z biometričnimi parametri, kot so prstni odtisi, telesna temperatura in celo ritem bitja srca. Majhna naprava na zapestju naj bi se povezala z bitjem srca in dovolila, da se doma avtomatično prilagodijo luči, temperatura in glasba, seveda s prednastavljenimi profili, ki odgovarjajo določenemu trenutku. 

Več iz rubrike