Nova realnost in nova pravila

V zadnjih nekaj letih se je večina razprav o trendih digitalne transformacije nekoliko ponavljala: računalništvo v oblaku, virtualna resničnost, IoT, … Zdelo se je že, kot bi okoli iste mize prenavljali stare stole. Leto 2020 bo drugačno. Medtem ko bodo iste temeljne tehnologije, ki so prevladovale v teh razpravah, še naprej osredotočene na našo skupno pot digitalne preobrazbe, bo leto 2020 opredeljeno tudi v novem razredu tehnologij, ki bodo pripravljene prestopiti stopnico do središčnega odra. V nadaljevanju navajamo kaj se bo nadaljevalo in kaj spremenilo.

Umetna inteligenca

Iz trenutka v trenutek je močnejša. Glede na napovedujoče trende pa naj bi v letos prodrla v skoraj vse nove programske izdelke in storitve, s čimer se bo znašla v središču globalnega poslovanja in industrije ter na ta račun prevzela tudi veliko delovnih mest.
Microsoft in Uber denimo že sedaj uporabljata robote Knightscope K5, ki varujejo parkirišča, preprečujejo morebitna kriminalna dejanja, berejo registrske tablice in poročajo o sumljivih dejavnostih. Najeti jih je mogoče že za 7 dolarjev na uro, kar je ceneje od »pravega« varnostnika.

»Umetna inteligenca bo v naslednjih desetletjih najboljša komercialna priložnost, ki bo do leta 2030 svetovni BDP povečala do 14 odstotkov, tisti, ki se je ne bodo poslužili, pa se bodo kmalu znašli daleč za konkurenčnimi ponudniki,« so zapisali na spletni strani Techgrabyte.

Umetna inteligenca lahko analizira vedenje potrošnikov ter uporablja podatke z različnih platform in socialnih omrežij, s čimer podjetjem pomaga razumeti, kako stranke najdejo njihove izdelke. Danes jo večina podjetij uporablja za osnovno komunikacijo (chatboti), priporočila izdelkov, generiranje vsebine, e-pošto in transakcije v e-trgovinah, podjetja, ki je še ne uporabljajo, a zanjo izkazujejo interes, pa si jo največkrat želijo zaradi konkurenčne prednosti, širjenja posla ali pa zato, ker bo na trg v kratkem vstopilo konkurenčno podjetje, ki jo že uporablja.

Do konca letošnjega leta naj bi jo v svoje delovne procese vpeljalo do 60 odstotkov podjetij, kar bo pripomoglo k večji konkurenčni prednosti, poslovni rasti in znižanju stroškov.

Chatboti

Še pomembnejši kot kadarkoli prej bodo postali tudi chatboti, pretekle raziskave so pokazale celo, da je svoje poslovanje do leta 2020 z njimi skušalo olajšati kar 80 odstotkov podjetij. Tehnologija, ki temelji na umetni inteligenci, z obiskovalci spletne strani komunicira v realnem času, njihove prednosti pa so 24-urna razpoložljivost, takojšnji odgovori na preprosta vprašanja in dejstvo, da kar 63 odstotkov anketirancev za komunikacijo s podjetjem raje kot karkoli drugega izbere spletno klepetalnico.

Do konca letošnjega leta naj bi bilo tako kar 85 odstotkov celotne komunikacije s strankami opravljene preko chatbotov, do leta 2022 pa naj bi podjetja z njimi prihranila več kot 8 milijard.

Personalizirano oglaševanje

Še več poudarka kot kadarkoli prej bo v letu 2020 na personalizirani vsebini, prilagojeni posameznemu uporabniku, saj so nedavne statistike pokazale, da več kot 60 odstotkov potrošnikov ne prenaša generičnih oglaševalskih sporočil, kar 80 odstotkov pa jih je potrdilo, da je veliko večja verjetnost, da se bodo odločili za nakup, če jim bo vsebina oglasa prilagojena.

Omenjena spoznanja v praksi že dolgo odlično uporabljata Netflix in Amazon, ki kupcu priporočata izdelke glede na njegovo preteklo obnašanje, primer dobre prakse pa je tudi letalska družba EasyJet, ki je nedavno sprožila e-poštno kampanjo, pri pripravi katere so uporabili »zgodovino potovanj«. Na podlagi teh so ustvarili zgodbe, prilagojene vsakemu posamezniku ter jih preko teh vabili na druge, zanj zanimive destinacije. Na 12,5 milijona poslanih personaliziranih sporočil je kliknilo 25 odstotkov več ljudi kot na običajno neosebno pošto, ki jo je letalska družba pošiljala prej.

Mikrotargeting

Ker so si potrošniki iz leta v leto bolj različni in teh ni več mogoče enostavno razdeliti v ciljne skupine, bo na priljubljenosti pridobival tudi mikrotargeting, ki omogoča natančnejšo analizo in segmentiranje v manjše skupine, ki se jih nato nagovarja vsako posebej. S tem povezano je tudi pripovedovanje tako imenovanih mikro zgodb (micro storytelling) – največkrat serija izjemno kratkih in jedrnatih videov, ki naj bi zaradi pomanjkanja časa nadomestili daljše oglase, z osebnim tonom pa povečali čustveno vez z blagovno znamko.

Sožitno oglaševanje

Povezava vsebin, ki potrošnika zanimajo, z vsebino, ki jo pripravijo blagovne znamke, se imenuje sožitno oziroma native oglaševanje. Vedno bolj priljubljeno je zaradi svojega subtilnega »značaja«, saj kupcev ne nagovarja na neposreden in agresiven način, pač pa tako, da se zlije z vsebino, ki potrošnika tako ali tako zanima.

Video marketing

Eden od najpomembnejših trendov v naslednjih 5–10 letih je tudi video marketing, ki najbolj učinkovito povečuje engagement in je med kupci tudi najbolj priljubljen (68 odstotkov strank se z novimi produkti najraje seznani preko videov), saj ti poročajo, da jih video vsebine premamijo v obisk spletne strani, hkrati pa jih tudi lažje prepričajo v nakup.

Če vaša spletna stran vključuje video, je kar 50-krat večja verjetnost, da vas bo Google pri organskem iskanju uvrstil višje, kot bi vas le s tekstovno vsebino, hkrati pa vam videoposnetki omogočajo tudi enostavno preoblikovanje in plasiranje na različne medije; objavite ga lahko ne le na YouTubu, pač pa tudi Facebooku in Instagramu, transkripcijo spremenite v samostojen članek na blogu ali pa zvočni del videa uporabite kot epizodo podkasta.

Možnosti je veliko, vedno bolj priljubljen pa je tudi LIVE video, ki ga številna podjetja uporabljajo predvsem za intervjuje ter demonstracijo uporabe izdelkov, ter 360-stopinjski video, ki s premikanjem slike levo in desno, zajame celoten pogled in uporabniško izkušnjo naredi bolj interaktivno.
 

Leto 2020 bo je drugačno. FOTO: HANNIBAL HANSCHKE / Reuters

​
Mikro vplivneži

63 odstotkov kupcev vplivnežem verjame bolj kot blagovnim znamkam, kar 58 odstotkov pa jih je v zadnjem pol leta določen nakup opravilo ravno zaradi njihovega priporočila.

Čeprav se je nekaj časa šušljalo, da naj bi bila zlata doba vplivnežev mimo, je mediakix študija napovedala, da bi znesek, namenjen vplivnostnemu marketingu, letos lahko presegel 10 milijard dolarjev. S pomočjo posebnih orodij bo iskanje najustreznejših vplivnežev za določeno podjetje kmalu še lažje, veliko hitreje pa bo mogoče razkrinkati tudi tiste s kupljenimi sledilci.

Trendi napovedujejo tudi, da se bodo v prihodnosti blagovne znamke raje odločale za sodelovanje z mikrovplivneži, ki so v primerjavi z večjimi veliko cenejši, bolj kredibilni in povezani s svojimi sledilci, ti pa se z njimi tudi veliko lažje poistovetijo.

Vizualno iskanje

Do bolj natančnih rezultatov bodo uporabniki lahko prišli s slikovnim iskanjem – tako preko Googla kot denimo Pinteresta, ki že uporablja Lens, posebno vizualno orodje, s pomočjo katerega fotografirate predmet v svoji okolici, Pinterest pa vam nato pomaga ugotoviti, kje ga lahko kupite ali pa si ogledate sorodne predmete.

Omenjena platforma vam sedaj kar med nakupovanjem s pomočjo posebnih Pin-kod, ki so sorodne QR kodam, postreže z najbolj navdihujočimi izdelki, še dodatno pa so avtomatizirali funkcijo Shop the Look, ki uporabnikom omogoča, da lahko kupijo kavbojke, ki jih vidijo na sliki.

Podobno funkcijo kot Pinterest ima tudi Googlov vizualni iskalnik Google Lens, ki uporabnikom omogoča, da potem ko posnamejo fotografijo, najdejo denimo podobna oblačila in izdelke za dom, preberejo povzetek knjige, pridobijo podatke o fotografiranem umetniškem delu in avtorju, se poučijo o določeni rastlini ali živali, s fotografiranjem oglasnega sporočila, v koledar shranijo dogodek, s fotografijo vizitke pa v imenik dodajo nov stik ...

Glasovno iskanje

Digitalni trendi napovedujejo, da bo do leta 2020 kar 50 odstotkov vseh iskanj glasovnih, podobno pa velja tudi za glasovno nakupovanje, ki bo iz 2 bilijonov nakupov, kolikor jih na ta način opravimo danes, poskočilo na kar 40 milijard.

Število napak, ki so jih v preteklosti delali digitalni pomočniki, kot sta Alexa in Siri, se je močno zmanjšalo, Digital Marketing Institute pa poudarja, da glasovno iskanje ustvarja edinstveno uporabniško izkušnjo ter povečuje zvestobo blagovni znamki. Nekatere blagovne znamke to že danes s pridom izkoriščajo, PayPal na primer omogoča, da uporabniki preko Siri pošiljajo denar, Nestle pa med kuhanjem pomaga z glasovnimi napotki.

UGC vsebina

Potrošniki veliko bolj kot blagovnim znamkam in njihovim uradnim zastopnikom/vplivnežem zaupajo običajnim ljudem, ki so jim podobni, zato ne preseneča, da bodo v letošnjem letu še bolj priljubljene postale zgodbe, ki jih ustvarjajo uporabniki (user generated content); kar 90 odstotkov kupcev je potrdilo, da je ta oblika oglaševanja pripomogla k nakupu določenega izdelka bolj od katerekoli druge, o ekstremno visokem vplivu tovrstnega oglaševanja pa je poročala posebej mlajša ciljna skupina, stara od 18 do 29 let.

V tovrstno vsebino se me drugim štejejo priporočila, blogerski zapisi in videi, ki jih – običajno v zameno za popust ali določeno obliko sodelovanja – pripravijo običajni kupci. Tako je bilo denimo v primeru blagovne znamke Aerie, ki prodaja ženska oblačila in se je zavezala, da svojih modelov v kopalkah ne bo več retuširala. Za vsako uporabnico, ki je na Instagramu objavila svojo neretuširano sliko v kopalkah, ki jo je prej označila z #AerieReal, je podjetje Nacionalnemu združenju za motnje hranjenja podarilo en dolar.

Nevromarketing

Najbolj impresiven od vseh trendov je zagotovo v tem trenutku še nekoliko futurističen nevromarketing, ki meri uporabnikove možganske aktivnosti ter proučuje njegov živčni sistem, s čimer ugotovi, katere vrste vsebin se mu zdijo zanimive.

Na podlagi tega bi nevromarketing v prihodnosti lahko vplival na oblikovanje takšnih marketinških vsebin, ki bi – glede na pridobljene podatke – pri kupcu lažje in hitreje sprožile želena čustva in odzive, ki bi privedli do nakupa. Eno izmed takšnih podjetij je denimo SPARK Neuro, ki naj bi – tako piše Forbes – v prihodnosti sodelovalo s političnimi kampanjami, ne glede na to, ali se bo to zgodilo ali ne, pa je zanimivo ugibati, ali bo vpliv nevromarketinga na trženje res tako velik, kot se danes zdi. In če bo, komu – če sploh – se bo to zdelo sporno?