Digitalna revolucija ali izzivi za Evropo

EU je lani dosegla presenetljivo rast, predlanskim pa je dobila za 424 milijard evrov tujih investicij, so minuli teden poudarili na konferenci Evropska industrija v Bruslju. Še več, industrija EU je ohranila vodilni položaj v številnih sektorjih na svetovnih trgih, med drugim je prva pri maloogljičnih proizvodih in storitvah z visoko dodano vrednostjo. To je zelo dobra podlaga za nadgradnjo. A to je le kaplja v morje, če se bodo uresničile napovedi Kitajske, ki se v duhu »Made in China 2025« posveča lastni proizvodnji, pri čemer želi tuja podjetja, ki danes sodelujejo v njenih strateških sektorjih, nadomestiti z domačimi in spodbuditi lastne inovacije. Za Evropo je to slaba novica, pravi Emma Marcegaglia, predsednica evropskega združenja delodajalcev BusinessEurope, zato »mora pri snovanju industrijske politike upoštevati tuje napovedi«. Kaj bi torej lahko rešilo Evropo, ki je manj privlačna kot pred desetimi leti?

Tedaj smo namreč privabili več kot 55 odstotkov delovne sile, danes le še 32 odstotkov, Marcegaglia niza podatke. Kako je lahko Evropa konkurenčna v svetovnem gospodarstvu? Kaj so naše prednosti? Katere naše prakse so najboljše? Skorajda standardna vprašanja, ki so dobila temu primerne odgovore: investirati moramo v raziskave in inovacije, potrebujemo digitalizacijo na vseh ravneh, potrebujemo ljudi z različnimi sposobnostmi. Gledati moramo iz okvirov, se naslanjati na krožno gospodarstvo. Te misli, povezane z industrijo, že leta izrekajo evropski politiki. Tudi Jyrki Katainen, podpredsednik evropske komisije za službe, rast, investicije in konkurenčnost, jih je. Dodal je, da zaradi razvoja industrije Evropa snuje novo industrijsko zakonodajo. V njej bo več prostora za raziskave in inovacije, ki so ključne za razvoj. »Evropska industrija je vodilna v svetu pri maloogljični tehnologiji, ki sloni na inovacijah. Povečujejo se vlaganja v raziskave in razvoj. Želimo pa si boljši enotni trg, ki mora biti odprt za tiste, ki bodo prišli z novo veliko idejo,« je dejal Katainen.

Reuters

Električna energija sodobnega časa

Kako lahko digitalizacija in umetna inteligenca prispevata k industrijskemu pospešku? Tretjina rasti je odvisna od dela, dve tretjini pa od sposobnosti impliciranja tehnologije, je dejal Pekka Ala-Pietilä, direktor finskega podjetja Huhtamaki, ki se v svetu ponaša kot specialist za pakiranje hrane. Ob tem se je naslonil na McKinseyjevo študijo, ki je potekala tri leta v devetih državah, tudi na Finskem. »Za Finsko so rekli, da bo leta 2035 na repu umetne inteligence. Posledično bomo imeli za 1,8 odstotka nižji BDP, brezposelnost pa se bo povečala za 2,1 odstotka,« se spominja Ala-Pietilä.

Jadwiga Emilewicz, poljska ministrica za podjetništvo in tehnologijo: z razvojem tehnologije so se spremenile veščine, ampak te revolucije se ne smemo bati, niti je ne smemo zavirati. Vsaka revolucija namreč prinese spremembe, izkupiček pa je boljše življenje.

Na Finskem, kjer so v krizo zabredli v devetdesetih, iz česar se je rodil preobrazbeni načrt do leta 2030, so opozorila vzeli resno. Zavedajo se, da če se začnejo nemudoma ukvarjati z umetno inteligenco, lahko črni scenarij spremenijo. Rezultat sta dva modela, ki se ju da prenesti, pravi Ala-Pietilä. Je pa za to nujen javno-zasebni dialog. Le tako je mogoče postaviti ekosisteme, ki so ključni za rast, se pa ti med sektorji razlikujejo. »In te razlike je treba upoštevati, če hočemo doseči uspeh,« pravi Ala-Pietilä, ki je prepričan, da je umetna inteligenca električna energija sodobnega časa. Kljub korakom, ki so jih v deželi dedka Mraza naredili pred slabim desetletjem, in spogledovanju z umetno inteligenco so se lani, ob 100. obletnici, odločili resetirati državo. Pregledali so dvanajst področij, kjer je digitalizacija ključna. Ugotovili so, da se mora industrija lotiti sistemskih sprememb predvsem na ravni zaposlenih, ki se morajo izobraževati, spremeniti morajo poslovne modele (storitve morajo postati pomembnejše od industrije), pozornost pa je treba nameniti tudi ekosistemom, je dejala Riikka Virkkunen iz finskega tehnološkega raziskovalnega centra VTT. V mestu Tampere se v luči tega na tehniški univerzi ukvarjajo s povezovanjem podjetij iz težke industrije. Rezultat so nova vozlišča, hubi, ki bodo prerasli v digitalna vozlišča za potrebe industrije v najširšem smislu, gradijo pa tudi digitalne platforme, ki postajajo učni pripomoček za druge države. »Četudi obstaja tehnologija, ki omogoča večjo konkurenčnost, je v celoti digitaliziranih manj kot polovica podjetij. Tako se sprašujemo, kako bi lahko podjetja bolj digitalizirali in s tem povečali njihovo produktivnost,« je dejala Virkkunenova. S temi koraki, ki niso nujno številčni in zelo veliki, Finska uresničuje tudi industrijsko politiko 4.0. A ni edina.

Reuters

Največje tveganje je spregledati spremembe

Na Švedskem je industrija 4.0 v polnem teku v podjetju SKF, ki je že pred leti pospešeno vlagalo v razvoj nove tehnologije, je dejala Cecilia Warrol s platforme Teknikforetagen. V SKF, ki je vodilni proizvajalec ležajev in pečatov, ležišč, tesnil, izdelkov za vzdrževanje in mehatronskih izdelkov, so v tovarni na Švedskem z digitalizacijo sicer število zaposlenih v razvoju zmanjšali za 80 odstotkov, s sto na dvajset. Državno podprt projekt se tako približuje utopiji; v tovarni je v ospredju avtonomna logistika, proizvodnja nikoli ne ugasne, tovarna pa je povezana z učnim okoljem – univerzo. Tudi v Volvu so naklonjeni industriji 4.0, pravi Warrolova. Tam digitalne modele uporabljajo pri gradbeni opremi; stroji varijo s pomočjo umetne inteligence, s čimer so čas varjenja občutno skrajšali. Podjetje Sandvik Coromat že danes ponuja povsem digitalizirano orodje, prihodnje leto pa bo vsa prodaja potekala po spletu.

Naprej so šli tudi v francoskem Renaultu, kjer s pomočjo umetne inteligence in avtomatizacije vsako minuto izdelajo en avto, je dejal Philippe Montfort. Čeprav imajo 8000 robotov, bodo še vedno potrebovali delavce, a bodo ti morali imeti drugačno znanje. »Se pa srečujemo s težavami, ko povemo, da imamo štiri delovne robote, ki se med seboj sporazumevajo. Predpisi določajo, da moramo imeti ob robotih vedno tudi ljudi, tako da robotizacija, ki je nujna konkurenčna prednost, ni povsod dobrodošla,« je opomnil.

Riikka Virkkunen, finski tehnološki raziskovalni center VTT: Četudi obstaja tehnologija, ki omogoča večjo konkurenčnost, je v celoti digitaliziranih manj kot polovica podjetij. Tako se sprašujemo, kako bi lahko podjetja bolj digitalizirali in s tem povečali njihovo produktivnost.

Da je najtežje ustvariti trg za umetno inteligenco, ki se razvija na visokih obratih, mu je pritrdila Christel Heydemann, izvršna podpredsednica operacij družbe Schneider Electric v Franciji. »Schneider Electric je eno najuspešnejših podjetij za programsko opremo. Da smo to dosegli, smo se morali velikokrat na novo odkriti,« je dejala. Danes ima Schneider Electric visokoavtomatizirane tovarne, od tega 40 v Franciji. Se pa spoprijemajo z izzivom posvojitve inovacij, priznava Heydemannova: »Še vedno imamo dober položaj, ker je Evropa zelo inovativna in ker veliko vlaga v energetski prehod. Ampak Kitajska nas dohiteva ne le pri vlaganjih v okolje, ampak tudi v avtomatizaciji. In mislim, da bo Kitajska v nekaj letih postregla s paleto novosti.« Ker se svet decentralizira in ker se spremembe dogajajo hitro, »je največje tveganje za podjetja izpustiti priložnost za spremembo«, zato ne razume tistih, ki ne vidijo sprememb ali jih celo zanikajo. Da se podjetje lahko obdrži na podjetniškem zemljevidu le, če gre z roko v roki s spremembami, poudarja tudi Bjorn Sautter iz Festa. To družinsko podjetje, ki izdeluje avtomatske komponente, že 90 let veliko vlaga v razvoj, pa čeprav od ideje do izdelka preteče celo 18 let. V zadnjih letih so v sisteme za boljšo rabo energije vložili kar 70 milijonov evrov.

Obdobje novih veščin

S tehnološkim napredkom, digitalizacijo in umetno inteligenco tretjina današnjih veščin v prihodnosti ne bo več potrebna, opozarja Jadwiga Emilewicz, poljska ministrica za podjetništvo in tehnologijo, ki se pohvali, da prihaja iz države, kjer je brezposelnost najnižja v zadnjih desetletjih, poleg tega pa je preplavljena s podjetniki. »Smo prvi in drugi v programskih jezikih java in python,« pravi in poudarja, da spremembe, ki jih prinese napredna tehnologija, niso tako velike. »Z razvojem tehnologije so se spremenile veščine, ampak te revolucije se ne smemo bati, niti je ne smemo zavirati. Vsaka revolucija namreč prinese spremembe, izkupiček pa je boljše življenje,« je prepričana ministrica.

Jyrki Katainen, evropska komisija: Evropska industrija je vodilna v svetu pri maloogljični tehnologiji, ki sloni na inovacijah. Povečujejo se vlaganja v raziskave in razvoj. Želimo pa si boljši enotni trg, ki mora biti odprt za tiste, ki bodo prišli z novo veliko idejo.

Na Poljskem tako že v osnovni šoli poučujejo računalništvo, imajo posebne programe za nadarjene – za tiste, ki lahko že od mladih nog programirajo, prirejajo tekmovanja, za katera otroke v programiranju urijo ne le profesorji, ampak tudi nadarjeni študenti, »rezultati teh eksperimentov pa bodo vidni čez nekaj let«. Čeprav Poljska stavi na informacijsko tehnologijo, to ne pomeni, da v državi ni prostora za koga drugega kot nadarjene računalnikarje. »Potrebujemo vse več družboslovcev, da bodo naravoslovcem pomagati razumeti sedanjost in težave prihodnosti. Pri vsem tem pa je pomembno sodelovanje, tudi na ravni EU, če hočemo tekmovati z velesilami v umetni inteligenci,« poudarja Emilewiczeva.

»Le 11 držav EU ima strategijo, primerno za podjetništvo, ki so jo vključile tudi v šolski sistem, in te države žanjejo uspehe, so bolj podjetniško naravnane in imajo bolj motivirane učence,« pravi direktorica organizacije za izobraževanje mladih Junior Achievement Europe Caroline Jenner. V luči povedanega pritrjuje Poljski, da je treba zgodaj vlagati v mlade, »saj so le tako lahko pripravljeni na novo delovno okolje, v katerem bodo uspešnejši od drugih. Rahle spremembe v izobraževanju niso dovolj.

Sistem je treba korenito spremeniti

»Ko govorimo o delu prihodnosti, se prevečkrat oziramo na visoko usposobljene tehnološko pismene, ne pa na delavce v industriji. Spremembe za ene in druge niso enake,« je kritičen Luc Triangle, generalni sekretar sindikata IndustriAll Europe, ki zastopa sedem milijonov delavcev. »To ne pomeni, da ne podpiramo inovacij, daleč od tega. Zavedamo se, da potrebujemo nove tehnologije, sočasno pa ne smemo pozabiti na ljudi, ki jih bodo nadomestili inteligentni stroji in digitalizacija. Nisem pesimist, a tudi preveč optimističen ne morem biti,« je dejal. Verjame sicer, da se bo z digitalizacijo odprlo na tisoče novih delovnih mest, za katera bomo potrebovali znanja, ki danes še niso razvita. Nekaj profilov novih delovnih mest je v projektih že nastalo: menedžer virtualne resničnosti, dizajner za orodje, učitelj umetne inteligence, predavatelj o umetni inteligenci. Mnoga še bodo. Do takrat pa je treba rešiti tudi vprašanje delavcev, ki bodo morda postali odveč.