Digitalizacija, grožnja belim ovratnikom

Državljan ZDA je leta 2015 na spletu povprečno preživel povezan 5,6 ure na dan. Ta čas se je od leta 2008 povečal za 2,9 ure. »Internet stvari« je faza, s katero se je doba digitalizacije uradno začela. V njej se bo po napovedih do leta 2020 medsebojno povezalo 75 milijard različnih produktov, storitev in ljudi. Nastale bodo pametne naprave, pametna bivališča, pametna signalizacija, pametna mesta. Prvo mesto v globalni konkurenci že prevzemajo Uber, Airbnb, Snapchat, Skypt, Netflix in podobne aplikacije za prijetnejše vsakdanje življenje in zabavo ter s tem na obrobje potiskajo nekdanje velikane. Razvoj se še zdaleč ne bo ustavil, saj se je pravzaprav »vse šele začelo«, kot se je pred kratkim v Portorožu izrazil urednik britanske revije Wired David Rowan. Prihajajo Googlova očala za slepe in slabovidne, ki uporabnikom slikovito opisujejo svet okoli sebe, ki ga sami ne morejo zaznati, prihaja tudi Nadine, človeku do zdaj najbolj podoben robot, ki pa je po besedah Rowana na srečo videti še tako 'prizadet', da so receptorke še na varnem … za tri leta. »Edina gotovost v tem svetu je, da gotovosti ni,« je dejal Rowan.

Do sem so nas vodile štiri faze digitalizacije

• Prva je pomenila širitev povezanosti strank s podjetjem prek digitalni orodji, kot so spletne strani, elektronska pošta, družabna omrežja, spletne banke, kartično plačevanje in drugo.
• Druga faza je pomenila in še pomeni digitalno posodobljene delovne in druge procese.
• Tretja digitalizacijo vseh delovnih in poslovnih procesov z namenom večje optimizacije in učinkovitosti dela.
• Četrta pomeni digitalno preobrazbo produktov in storitev.

Za dobo digitalizacije so značilne hitre spremembe v informacijski tehnologiji, ki zahtevajo nenehno prilagajanje, hkrati pa drastično spreminjajo pravila poslovne igre, ki so ponekod veljala celo stoletje. Omenimo le taksi službo in poštne storitve, ki sta se od prihoda prvih avtomobilov le malo spremenili.

Svetovalno podjetje Garner je v svoji analizi digitalnega okolja napovedalo, da bo do leta 2018 digitalizacija poslovnih procesov pomenila 50 odstotkov manj klasičnih delavcev in 500-odstotno povečanje potrebe po delavcih z digitalnim znanjem. Do leta 2020 se bo v razvitem svetu zaradi digitalno vodenih zdravstvenih procesov življenjska doba povečala za pol leta. John Chamber, zdaj že upokojeni izvršni direktor Cisca, je naredil še korak dlje in pred kratkim napovedal, da ena tretjina zdaj delujočih podjetji v prihodnjih desetih letih ne bo preživela, in sicer zato, ker se ne bo mogla prilagoditi novih poslovnim zahtevam. »Tista, ki bodo želela preživeti, se bodo morala spremeniti v svoje digitalne različice, a gotovo ne bo vsem uspelo,« je dejal Chamber. Po njegovem mnenju se bo 70 odstotkov podjetij poskušalo digitalno preoblikovati, uspelo da bo le 30 odstotkom.

V času hitrih sprememb, ki jih poganja tehnološki razvoj, imajo marsikatera podjetja težave. Ne zaradi svoje nesposobnosti, ampak predvsem zaradi organizacijske determiniranosti. S to imajo največje težave velike in stare organizacije, ki so preveč okorne in rigidne, da bi bile hitro odzivne in odprte za novitete. A delež digitalnega poslovanja se vsako leto povečuje, in to v vseh panogah. Delež digitalnega poslovanja se je glede na podatke raziskave Strategy & analysis od leta 2001 do leta 20015 v avtomobilski panogi tako povečal za 16 odstotkov, v trgovinski za 21, v zdravstveni za devet, v zabavni industriji za 21 odstotkov, v kmetijstvu za sedem, v transportu in logistiki za osem odstotkov …

Kje je Slovenija?

Slovenija je nekje med drugo in tretjo fazo. Prejšnji teden je Banka Koper predstavila uvedbo naprednega mobilnega plačevanja – povezavo med telefonom in bančnimi karticami, prodajo po spletu pa omogoča 14,3 odstotka podjetij, kar je pod povprečjem držav v EU. To je še daleč od tega, kar imajo v ponudbi na tržnicah metropol v Veliki Britaniji ali Južni Afriki, kjer, recimo, pri prodajalcih, tudi Kraljih ulice, poskeniraš QR-kodo in s tem nakažeš denar na račun.

»Če se želi podjetje digitalizirati, in prej ali slej se bodo morala vsa, morajo vodstveni kadri svojo mentaliteto naprej spraviti na dovolj visoko raven, da lahko izvedejo te procese. Bolj kot tehnološki izziv je digitalna transformacija za organizacije kulturni izziv,« pravi Miha Žerko, predsednik uprave SRC, enega najstarejših in vodilnih podjetji na področju digitalne in računalniške infrastrukture, ki svoje rešitve ponuja in izdeluje za velika slovenska in tudi tuja podjetja. Odgovorni so tudi za sistem, ki omogoča, da avtomobil lahko registriramo kjerkoli v Sloveniji, da lahko prometno izkaznico podaljšamo po spletu, odgovorni so za portal e-uprava, razvili so vrstomat, ki omogoča, da pacientom ni treba čakati v čakalnici, v Nemčiji pa razvijajo napredni sistem, ki bo zdravnikom omogočal na tablicah takojšen dostop do vseh podatkov pacientov. Po njegovem mnenju je Slovenija v svetovnem merilu nadpovprečno razvita, »je pa res, da pri nas ni dostopnih toliko za uporabnike zanimivih rešitev kot v metropolah, saj je naš trg za uvedbo takih rešitev premajhen«.

Največ težav z digitalno transformacijo imajo po besedah Žerka stare organizacije s pravilniki in dolgoletno prakso določenega načina dela ter veliko zaposlenimi, kar jih dela rigidne. Take organizacije običajno najamejo svetovalce, da jim povedo, kako začeti. »V Pošti Slovenije z digitalizacijo odmira narava posla. Trudijo se, da bi dohodke nadomestili s postavljanjem podatkovnih centrov in drugimi storitvami. Vendar se sprašujem, zakaj poštnih storitev, kar jih je še ostalo, ne bi bilo mogoče opravljati na bencinskih servisih?«

»Problem strategije digitalizacije je, da nima jasno merljivih ciljev. Ne moreš vedeti, ali se bo poleg nižjih stroškov prodaja kaj povečala, vložek sredstev in resorjev pa je lahko zelo velik. Velike organizacije morajo biti dovolj pogumne, da jo izvedejo,« pravi Žerko.

»Najlažje je spremeniti sisteme, najtežje ljudi. Že zdaj algoritmi sestavljajo preprosta medijska poročila rezultatov športnih tekem, prejšnji teden je robot operiral prašiča in pri tem naredil boljše in natančnejše šive kot človek. Microsoftov računalnik Watson z 90-odstotno gotovostjo diagnosticira pljučnega raka, dober zdravnik le s 50-odstotno gotovostjo. Občutek, da nas bo tehnologija prehitela, zato prinaša veliko strahu,« svoja opažanja ob digitalni transformaciji opisuje Žerko.

Tega se po besedah Luka Manojloviča, inženirja informatike in predavatelja na mednarodnih IT-konferencah, bojijo tudi inženirji. Avtomatizirano delovanje IT-procesov že marsikje nadomešča administratorje, vse pogostejša hramba podatkov v oblaku namesto na strežnikih, za katere je treba skrbeti, pa odžira tudi nekatera delovna mesta. »Teh delovnih mest bo vse manj, a se zato pojavljajo vedno nova, le nenehno učenje in spremljanje novosti je potrebno,« dodaja.