DIALOG: Prisegate na nemca ali japonca?

Danilo Ferjančič: Vprašanje za ogrevanje: kaj cenite pri nemških avtomobilih?

Gregor Mauko: Vsakega proizvajalca vozil, in seveda tudi državo, iz katere prihaja, izredno cenim. Čeprav je globalizacija naredila svoje, pa še zmeraj govorimo o japonskih, nemških, francoskih, italijanskih, ameriških vozilih… Na strani Nemčije je tradicija, gospoda Daimler in Benz naredila sploh prvo vozilo. Pri »Nemcih« cenim osredotočenost na detajle in dosežke njihovih premijskih znamk. Imajo poseben odnos s kupci, ki so zelo lojalni in pripadni znamki, kar je vsekakor zavidanja vredno.
 

Danilo Ferjančič: Nemški strokovnjaki napovedujejo, da bo prihodnost mobilnosti povezana, avtonomna, delitvena in električna, gre za tako imenovano načelo CASE (connected, autonomous, shared, electric). To bi postavilo na glavo vse dosedanje koncepte pri prodaji, servisu, uporabi avtomobilov... Se s to napovedjo strinjate?

Gregor Mauko: Spremembe so stalnica v avtomobilizmu. Sam sicer ne vidim velikih težav pri razvoju vozila kot produkta. Tehnologija je že tukaj, z raznimi varnostnimi »tipali« jo precej uporabljamo. Veliko večji izziv je spreminjanje navad kupcev in s tem naših poslovnih modelov. V avtomobilski industriji se bo kmalu okrepil poslovni model delitvene ekonomije (car sharing), Po eni strani lahko zaradi tega pričakujemo manjše povpraševanja po vozilih, ki so v uporabi dejansko manj kot desetino časa, po drugi strani se bo med trgovca oziroma serviserja in končnega kupca vrinil lastnik podjetja za car sharing. Proizvajalci bomo skupaj s trgovsko in servisno mrežo izgubili stik s končnim uporabnikom. To seveda pomeni manjši vpliv na zadovoljstvo uporabnika vozila, na njegovo lojalnost in navsezadnje na čustveni odnos med uporabnikom vozila in blagovno znamko. Mlajši so že danes precej manj lojalni blagovnim znamkam kot srednje in zrele generacije. Car sharing bo ta trend le še pospešil.
 

Danilo Ferjančič: Da bo prihodnost električna, je verjetno že jasno. Toda od kod bo prihajala električna energija?

Gregor Mauko: Električna prihodnost je odvisna predvsem od tega, kako daleč v prihodnost zremo. Elektrike ne vidim kot končne točke razvoja prihodnjih desetih ali dvajsetiih let. V politiki in medijih je in bo vsenavzoča, v ekonomiji obsega pa težje. Ne le Evropa, ves svet se vrti okoli bencinskih motorjev in njihove učinkovitosti. Hibrid, kombinacija bencina in elektrike, je tukaj vsekakor pravi odgovor, kar močno zaznavamo pri Toyoti in Lexusu – tudi v Evropi. Težava pri elektriki ni samo proizvodnja in skladiščenje energije, temveč tudi čas polnjenja in domet vozil. Svetlejšo prihodnost vidim v vodikovih gorivnih celicah. Vodika je v naravi bistveno več, lahko ga skladiščimo, ne onesnažuje okolja, predvsem pa omogoča podobno avtonomnost kot »tradicionalna« vozila. Električna vozila so ena prehodnih razvojnih faz, ki ji ne bi prisodil večinskega deleža v voznem parku.
 

Danilo Ferjančič: Nemci in Japonci imajo dolgo tehnološko tradicijo. Pa vendar imamo občutek, da se digitalizacija, ki je trenutno največja tema politikov in gospodarstvenikov po vsem svetu, dogaja drugje. Kako se bosta tehnološki velesili Nemčija in Japonska po vašem mnenju odzvali na ta izziv in ali bosta Volkswagen in Toyota čez desetletje še vedno največja proizvajalca avtomobilov na svetu?

Gregor Mauko: Težko napovem že, kdo bo največji proizvajalec čez eno leto, kaj šele čez desetletje. Konkurenca se bo krepila tako zaradi tehnološkega napredka kot tudi drugačnih poslovnih modelov. Toda Nemci in Japonci so sposobni iti v korak s časom.
 

Danilo Ferjančič: Še pogled čez planke: Nemci so se v preteklosti izkazali kot zelo ustvarjalen narod, tako pri tehničnih inovacijah kot v kulturnem smislu. Po drugi svetovni vojni, ki je gotovo najbolj črna skupna točka nemške in japonske zgodovine, jih je na noge spravil Marshallov načrt, nato jim je domača ideja o socialnotržnem gospodarstvu prinesla desetletja blaginje za širok spekter prebivalstva. Kaj je Japonski omogočilo tako hiter vzpon po drugi svetovni vojni in ali menite, da so si Nemci in Japonci po svoje podobni?

Gregor Mauko: Pri tem vprašanju sem uporabil klic v sili in se posvetoval z našimi japonskimi predstavniki. Glavne značilnosti Japoncev so delavnost, vztrajnost in izredna disciplina, v čemer so zelo podobni Nemcem. Te lastnosti so odigrale ključno vlogo pri razvoju obeh narodov po drugi svetovni vojni. A za razumevanje japonske zgodbe je iti še kakih sto let nazaj, v leto 1865, ko se je končalo obdobje samurajev. V drugi polovici 19. stoletja so v svetu dominirale kolonialne države in Japonska, izolirana in drugačna, je bila v precejšni nevarnosti, da to postane tudi sama. Japonci so se odzvali tako, da so množično vabili zahodnjake in nato z njihovo pomočjo ter svojimi odlikami velikih korakov zmanjševali razliko v razvitosti. V 50 letih so postali azijska velesila, ob boku Kitajski. Po drugi svetovni vojni so s pridom izkoristili izkušnje iz časa ob koncu samurajev ter v dveh desetletjih po enakem načelu postali gospodarska in tehnološka velesila. Ta status ohranjajo še danes in Toyota igra pri tem ključno vlogo.