DELOVE PODJETNIŠKE ZVEZDE: Sportradar, Euro Plus, Dewesoft, Aerosol

• Sportradar: Nenehno na preži za dobrimi kadri

Leon Vidic

Ob vstopu v prostore podjetja Sportradar na Brnčičevi v Ljubljani, kjer nam dobrodošlico zaželi tudi eden od štirinožnih domačih ljubljenčkov, postane jasno, da skrbijo za to, da zaposleni radi pridejo v službo. Živahno obarvane stene s šaljivimi in spodbudnimi citati, prostor za sproščanje z biljardom, igricami, pikadom, fliperjem, čajna kuhinja in na vrhu stavbe še lastna restavracija s prečudovitim razgledom na hribe in mesto. Naročanje obrokov poteka prek aplikacije, ki so jo zaposleni razvili v prostem času, konec meseca pa se jim porabljeno odšteje od plače. »Dobro zaposlenih je za nas res pomembno,« pravi direktor Luka Ferlan, ko se usedemo v eno od pisarn s prosojnimi stenami, ki so jih poimenovali po znanih športnih objektih.

Povprečna starost zaposlenih v Sportradarju Slovenija je 32 let, od 120 pa je (le) deset predstavnic nežnejšega spola. Med pretežno IT-jevci je tudi nekaj glasbenikov, ki igrajo v različnih skupinah. Enkrat na leto pa jih združijo v hišno glasbeno skupino, ki ima koncert v Mestnem muzeju v Ljubljani, kamor povabijo tudi družinske člane in poslovne partnerje.

Nagrado damo tistemu, ki pripelje novega sodelavca. Na priporočilo največkrat dobiš dobrega kandidata. Poleg tega je tak proces najcenejši.

Čeprav so fazo zagonskega podjetja že prerasli in se razvijajo v korporacijo, ki eksplozivno raste, želijo ohraniti enako sproščeno, pozitivno ozračje v podjetju. Letno v povprečju zaposlijo 23 novih sodelavcev. »Letos smo se odločili, da se bomo raje bolje organizirali, saj z nenehnim zaposlovanjem novih ljudi ne rešujemo vseh težav, ki se porajajo. Kljub temu bomo letos zaposlili še 14 novih,« pravi Ferlan.

Nenehno so na preži za dobrimi kadri. »Nimamo centraliziranega sistema upravljanja s človeškimi viri, ampak se od prvega do predzadnjega razgovora kandidati pogovarjajo z osebo, pod katero bodo delali. Zaposlene iščemo kot Sportradar, saj so delovna mesta včasih na različnih lokacijah, kjer ima podjetje pisarne,« razlaga Simon Dudnjik, ki vodi ljubljansko pisarno, in nadaljuje: »Imamo tudi iniciativo za priporočila in damo nagrado tistemu, ki pripelje novega sodelavca, ki ga sprejmemo na pogovor ali pa zaposlimo. Na priporočilo največkrat dobiš dobrega kandidata. Poleg tega je tak proces najcenejši.«

Ena od odlik, ki jo pričakujejo od zaposlenih, je odgovornost. »Torej, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje delo, da se lahko zanesemo nanje, ko jim zaupamo neko nalogo,« pravi Ferlan. Poleg tega morajo biti samoiniciativni, odprti za spremembe in pozitivni. Prav na kadrovskem področju imajo na lokalni ravni največ tekmecev. »To so IT-podjetja in start-upi, ki so bolj privlačni, ker so novi. Mogoče kdo začne pogrešati dinamiko, zdaj ko smo večji in bolj korporativni. Velikokrat koga okolje start-upa premami tudi zaradi dobre plače. Včasih pa se vrnejo. To nas ne moti, saj podpiramo, da si zaposleni pridobivajo različne izkušnje,« poudarja Ferlan.

V primerjavi z lani ljubljansko podjetje letos načrtuje okoli 20-odstotno rast prihodkov. Po podatkih Ajpesa so imeli lani slabih šest milijonov evrov prihodkov in skoraj 320.000 evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila 74.263 evrov.     

• Dewsoft: Njihov novi paket navdušil Volvo

Leon Vidic

Jure Knez, prvi razvojnik Dewesofta in človek, ki je v temeljih zatresel svet merilne tehnike, prisega na kravato in na avtomobile. Le da je prva po njegovem le za poroke in pogrebe, avtomobili pa naj bi bili tudi za užitek. Ta bo v Knezovem primeru popoln šele, ko se bo svetu zgodila revolucija v obliki samovozečih avtomobilov. Ta čas za Dewesoft ni več daleč …

Decembra lani je direktor Andrej Orožen napovedal fantastično kombinacijo merilne tehnike in trga regulacije ter krmiljenja, ki jo snuje Dewesoft. Če bi ta dva svetova združili v programski paket, v serijo izdelkov, kot smo ju nekoč v programu Dewesoft, bo to nekaj osupljivega, je dejal Orožen. Knez v znani pomirjajoči maniri razloži, da pol leta v razvoju sicer ne pomeni nič in da je projekt končan. Avtomobilska industrija si že pred tem paketom skoraj ni predstavljala testiranj brez Dewesofta. Novi sistem se je na prvih testih v Volvu že odlično obnesel. »Sistem za testiranje vzdržljivosti avtomobilov potrebuje nekajkrat manj kilometrov kablov, kar pomeni predvsem hitrejšo in cenejšo opremo testne proge,« zapleteno delovanje meritev kar najbolj preprosto opiše Knez in doda, da gre za merilne instrumente, ki krmilnikom dajejo podatke v digitalni obliki.

Dewesoftovi produkti niso le izdelek možganov, so tudi plod fizičnega dela. »Izdelujemo zelo kakovostna ohišja in elektroniko ter jim dodajamo programsko opremo, kar se ne vidi na prvi pogled. Toda v vse dele sklopov, tudi v mehanska ohišja, je vloženega veliko inženirskega znanja in poznavanja problematike.«

En človek brez ekipe ne more nič. Ekipa vali kamen naprej.

Škart se žal dogaja tudi merilni tehniki. Nekateri poskusi se izjalovijo, drugi so zelo uspešni – to je po Knezovih besedah običajen del razvoja. Dogaja se tudi najboljšim. Najdlje so v Dewesoftu razvijali programsko opremo, ki se uporablja v vseh merilnih instrumentih. Njen razvoj traja že skoraj dvajset let in je paradni konj podjetja. Knez v pogovoru brez izjeme uporablja množino. Zakaj? »Ker en človek brez ekipe ne more nič. Ekipa vali kamen naprej.« Za izume svet rad uporablja kliše, češ da so nastali po naključju. Knez z ekipo razvojnikov ruši tudi ta kliše: »Na žalost se nam naključja ne dogajajo. Zadeve koncipiramo in so plod temeljitega premisleka, poglobljene debate. Ni se nam še zgodilo, da bi zažgali kavčuk, ga vrgli v sneg in bi nastala – guma.« Z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko razvijajo del programske opreme, ki jo bodo uporabili v novi seriji izdelkov. Knez, ki bi si želel še več takšnega sodelovanja, podrobnosti ne razkriva: »To je kategorija izdelkov, za katere ne vemo, ali bodo delovali ali ne.«

Dewesoft je po letih najstnik: spodoben in preudaren, a pri sedemnajstih si je privoščil tudi nekaj »deviacij«. Podjetniški pospeševalnik Katapult je za Kneza zadeva, ki ni ravno normalna, niti standardna v poslovanju podjetij. Odprodaja lastniških deležev je prav tako »odklon od normale«. Knez in Orožen sta svoja deleža v podjetju v odkup sodelavcem prvič ponudila lani. Doslej so odprli tri nakupna okna, ki so prinesla že okrog 40 novih lastnikov. Njun delež je po novem manjši za 4,31 odstotka. »Deleže je treba glede na interni trg prodaje oziroma nakupa ponuditi dovolj zgodaj. Pri 65 bi bilo absolutno prepozno,« meni Knez. 

• Aerosol: Dejstva je treba upoštevati, to je za nas pomembno

Leon Vidic

»Če mi kdo reče, da ne verjame v podnebne spremembe, mu ne morem reči drugega, kot da naj ustanovi cerkev neverujočih v podnebne spremembe,« pravi direktor Aerosola Griša Močnik. Majhno podjetje s svojimi merilniki črnega ogljika zaseda 80 odstotkov svetovnega trga. Aerosol, ki ima dvajset zaposlenih in na leto 3,5 milijona evrov prihodkov, svoje poslovanje temelji na osnovni tehnologiji aethalometra: delci v zraku se nalepijo na papir, se skozenj posvetijo, glede na spekter svetlobe, ki pride skozi, pa naprava določi onesnaženje zraka s črnim ogljikom oziroma sajami. Razvoj gre v smer manjšanja naprave, da jo je mogoče uporabljati v ultralahkem letalu, novi poskusi pa so usmerjeni v to, da bi jo pritrdili na brezpilotni letalnik.

»To nišo moramo vseskozi širiti. Tako ozko specializirano podjetje, kot je naše, se srečuje s precejšnjimi tveganji, zlasti ko raste. Ne moreš imeti 50 zaposlenih in samo en izdelek. Septembra bomo dali na trg merilnik vseh delcev z ogljikom. Sodelujemo v standardizacijskih skupinah na evropski ravni, sodelujemo z znanstveniki, o napravi vemo vse, kar je treba vedeti,« pravi Močnik.

V novem projektu s pilotom Matevžem Lenarčičem in ultralahkim letalom ravno merijo vsebnost črnega ogljika nad Sredozemljem in Alpami, temu pa so dodali še merjenje vsebnosti saharskega peska. »Deli Evrope, kjer je saharski pesek največja težava, denimo v Grčiji in Španiji, zadnja leta niso imeli veliko denarja za raziskave, ki bi jim pomagale izvzeti ta naravni vir iz seštevka emisij. To je tudi vprašanje v Sloveniji, saj se je vsota za znanost v zadnjih letih zmanjšala za 30 odstotkov,« poudarja Močnik, ki se je udeležil nedavnega protesta znanstvenikov, kajti meni, da je znanost velika priložnost Slovenije. Težava je tudi omejenost na državne meje. »Problem sodelovanja med industrijo in znanostjo je v tem, da je znanost globalna. Če nimaš industrije, ki bi lahko sodelovala z lokalno znanostjo, se mora znanost potruditi in sodelovati z globalno industrijo. Velja pa tudi obratno,« pravi Močnik.

Ne moreš imeti 50 zaposlenih in samo en izdelek. Septembra bomo dali na trg merilnik vseh delcev z ogljikom.

Obenem obžaluje, da je usahnil program podpore mladim raziskovalcem v podjetjih, ki je prinašal nove zamisli in izdelke, denimo napravo, s katero bi policijska patrulja poleg hitrosti vozil izmerila še njihove izpuhe. »Ker je 25 odstotkov avtomobilov, ki vozijo po slovenskih cestah, odgovornih za dve tretjini izpustov črnega ogljika in dušikovih oksidov. Če izločiš iz prometa te avte, narediš za zrak bistveno več, kot če izločiš starejše avte,« opozarja Močnik. Njegov ideal je, da sploh ne bi potreboval lastnega avta. S svojim starejšim dizlom prevozi na leto 15.000 kilometrov. »Če se ukvarjaš z merjenjem onesnaženja zraka, ne moreš v središče mesta pripeljati starega dizla,« pravi. Je izmeril izpuhe vseh svojih sosedov? »Ne, nisem. Čeprav nekateri kurijo les, kar me spravlja v slabo voljo. To je tako, kot bi jaz sosedovim otrokom kupoval cigarete.«

Jasni podatki in meritve pa so zelo pomembni tudi za politike. »Paradigma, ki se uveljavlja v politiki zadnje čase, je postfaktualna, zato je problem za visokotehnološka podjetja, za tista, ki se ukvarjajo z okoljskimi meritvami, pa še posebej,« še opozarja Močnik.

• Euro Plus: Iz Šenčurja v posle z globalnimi velikani

Leon Vidic

Začetki v Šenčurju so bili skromni. Podjetje Euro Plus, ki že od prvega trenutka leta 1993 deluje v ozko specializirani niši programske opreme za profesionalno oblikovanje in tiskanje etiket s črtno kodo in RFID, je na prvi milijon prihodkov čakalo celo desetletje.

Vizija prestopiti domači prag in poskusiti uspeti na mednarodnem parketu je bila vedno močna. »Šlo je za mešanico načrtnega delovanja in naključja,« je dejal direktor Matej Košmrlj in nadaljeval: »Kmalu po nastanku podjetja smo vzpostavili stik z uveljavljenim japonskim proizvajalcem industrijskih tiskalnikov Sato, ki je iskal rešitev za tiskanje šumnikov. Z našim predlogom so bili zadovoljni, sledila so nova naročila in tesnejše sodelovanje s Sato Europe.« Japonci, kot stranke vedno pikolovski in zahtevni, so Euro Plusu odprli vrata na mednarodne trge, toda pravi poslovni uspeh je pomenila šele uvedba blagovne znamke NiceLabel. Ta je malemu podjetju iz Šenčurja omogočila samostojen nastop na tujih trgih, gradnjo lastne partnerske mreže in sodelovanje z vodilnimi proizvajalci v panogi industrijskega označevanja (OEM).

Danes je Euro Plus oziroma NiceLabel vodilno globalno razvojno podjetje na področju programskih rešitev za označevanje, s katerimi zmanjšuje zapletenost označevanja, odpravlja tveganja za napake in povečuje učinkovitost logističnih procesov v podjetjih. V Sloveniji zaposluje 70 ljudi, skupaj s sodelavci v podružnicah v Nemčiji, ZDA in Aziji pa okoli 115. »Do konca leta načrtujemo še okoli 20 novih zaposlitev na večini naših lokacij po svetu, predvsem pri prodaji in tehničnih storitvah – nekaj v Sloveniji, vse drugo pa v podružnicah,« je pojasnil Košmrlj.

Od leta 2012 do konca lanskega leta smo prihodke podvojili, podoben trend rasti pričakujemo tudi v prihodnjih petih letih.

Optimizma za prihodnost ne manjka. Samo Euro Plus je lani ustvaril več kot osem milijonov evrov prihodkov. Letos naj bi ti presegli deset milijonov evrov. Prihodki skupine NiceLabel bodo še precej višji, pravi Košmrlj, ki napoveduje hitro rast tudi v prihodnje: »Od leta 2012 do konca lanskega leta smo prihodke podvojili, podoben trend rasti pričakujemo tudi v prihodnjih petih letih.«

Košmrl črpa drzne napovedi verjetno tudi iz dejstva, da so med njihovimi strankami tudi tako znana imena, kot je največja slovenska farmacevtska družba Krka, ameriška veriga veleblagovnic Macy's, britanska veriga lekarn Boots, italijanska modna znamka Benetton, švedski H & M, nemški industrijski koncern Siemens, specialist za kmetijsko specializacijo John Deere in švedska Ikea, ki ne slovi le po pohištvu dostopnih cen, všečnem dizajnu, ampak tudi po do zadnje potankosti ustrojeni logistiki, zaradi katere je pravzaprav lahko tako cenovno konkurenčna.

Pri tem ima pomembno vlogo tudi NiceLabel, ki prav zaradi kompleksnosti svojih rešitev ne vidi konkurence v vzponu podobnih aplikacij na pametnih telefonih ali tablicah. »Res je, zdaj številna podjetja tiskajo prek mobilnih naprav v skladiščih in na drugih lokacijah, vendar oblikovanje ustreznih etiket prek mobilnih aplikacij ni niti preprosto niti zanesljivo.« Oblikovanje etiket bo tako še naprej potekalo na delovnih postajah in ne prek mobilnih aplikacij. »V takih aplikacijah ne vidimo grožnje, saj imamo v globalnem merilu najnaprednejšo tehnološko platformo za označevanje, ki omogoča precej širši nabor aktivnosti kot le oblikovanje etiket,« je samozavesten Košmrlj.