Delove podjetniške zvezde: Plamtex INT

Smer popolnost (Direction to perfection) je vodilo družinskega podjetja Plamtex int, kjer za prvovrstne nemške avtomobilske znamke, kot so BMW, Mercedes, Audi in Porsche, izdelujejo zahtevne plastične dele za prednje in zadnje žaromete ter orodje za njihovo izdelavo, brizganje.

Na poti v popolnost

Podjetje Plamtex int je vzniknilo leta 2001, ko sta združila moči brata Mišel in Matjaž Zupančič, mlada strojna tehnika, ki sta izkušnje, pridobljene z delom v podjetju staršev, ter svoj potencial želela preveriti v lastnem podjetju. »Najina vizija je izdelovanje tehnološko zahtevnih izdelkov,« poudarja Matjaž Zupančič. Kot dobavitelji svetilne tehnike TIR2 najtesneje sodelujejo z avtomobilsko industrijo. Podjetje na področju brizgane plastike poskrbi tako za izdelavo orodij kot za izdelavo plastičnih izdelkov, vse bolj se usmerjajo v izdelavo celotnih sklopov produktov, v čemer Zupančič vidi potencial tudi za Plamtex int.

V Plamtexu int doslej niti enkrat še niso izplačali dobička. Vse gre nazaj v podjetje, da lahko raste in se širi. Podjetje tako organsko raste, želja pa je, da cena ne bi bila edino vodilo; ne želijo biti največji, pač pa najboljši, kar pripomore tudi k (desetino) boljši ceni, pravi Matjaž Zupančič. Od tod tudi Smer popolnost. Kar pa je v resnici tudi zahteva njihovih zdaj najpomembnejših kupcev.

Uroš Hočevar

(Pre)hitro polna hala

Posel delamo ljudje, poudarja Matjaž Zupančič, ki mu je oče, ki je zdaj sicer tako kot mama v pokoju, privzgojil delovne navade. Kot je bilo vsaj nekoč skorajda pravilo v obrtniških družinah, so otroci za izpolnitev želja (in nakupnih seznamov) pač morali sami zaslužiti v delavnici.

V avtomobilsko industrijo se je Plamtex int usmeril v začetku novega tisočletja, podjetje in ves delovni proces pa sta se leta 2014 preselila v Poslovno cono Komenda. Ko so v začetku letošnjega leta zagnali nov polmilijonski stroj za brizganje, je bila proizvodna hala, kjer naj bi bilo po prvotnih ocenah za deset let dovolj prostora, po dveh letih in pol od vselitve že zapolnjena do konca. Nekaj prostora bo še mogoče dobiti s prerazporeditvami, delno tudi v sedanjo predavalnico, ki je polna Mišelovih dirkaških pokalov, veliko pa ne.

V proizvodni dvorani vlada – kljub znatni vročini – popoln red. Za vsak delček, za vsako orodje, še tako majhno, je določen in predviden prostor.

Orodje je preslikava končnega izdelka. Seveda orodja orodjarji ne delajo več ročno, ker je pač ni roke, ki bi lahko šla v tako natančnost. A ko stroji naredijo svoje, ga tudi ni takega, ki bi bil boljši od človeka, ki da orodju dušo, pravi Matjaž Zupančič. Zato čisto vsak del v Plamtexu int pregledajo. Ker naročniki napako hitro odkrijejo. Za reklamacijo je dovolj že narobe obrnjena transportna dokumentacija: robot je pač ne zna prebrati.

Stroje, katerih cena se začne pri stoevrskih tisočakih, se da kupiti, denarja je v bankah dovolj in ni drag, pravi Matjaž Zupančič. Ljudje pa morajo sodelovati in znati upravljati orodje. Dirkalnik se v rokah Sebastiana Vettla, na primer, obnaša čisto drugače kot v rokah kakšnega amaterja, ki po možnosti še speljati ne bi znal.

Uroš Hočevar

Zapletena orodja

Med orodjarji in serijsko proizvodnjo je vedno prisotna nekakšna tekma, pravi Matjaž Zupančič. Za izdelavo zapletenih orodij so potrebna velika vlaganja, kader je težko dobiti, a kolektiv v Plamtexu int je še mlad in optimalen pa še sogovornik priznava, da je orodjarna njegova ljubezen. Bistvena pa je ekipa. En sam ne more nič narediti.

V zaposlene se veliko vlaga, tako z internimi izobraževanji kakor tudi z izobraževanjem v tujini, kjer imajo dobavitelji trening centre, kjer je potem tudi čas za razmišljanje. Sodelujejo s kranjsko in škofjeloško šolo, pri njih so bili vajenci, pomembnejša od formalne izobrazbe pa se zdi pripravljenost na delo. Zato dejstvo, da ima VI. ali višjo stopnjo izobrazbe samo kakšna desetina zaposlenih, ni ovira. Z rastjo podjetja pa želijo v družbi vzpostaviti tudi oddelek za konstrukcijo in razvoj, ki bo skrbel, da bo podjetje še bolj sledilo svoji poti k perfekciji.

Letni strošek ogrevanja za objekt z 2500 površinskimi metri je 400 evrov, saj izkoriščajo tako vodo kot zrak, ki se ogrevata oziroma ohlajata v proizvodnji.