Delodajalci tujce potrebujejo vedno bolj

Manj rojstev in podaljševanje pričakovane življenjske dobe prinašata v Slovenijo izrazito negativna demografska gibanja. Delež starejših od 65 let je od leta 1990 narasel z 11 na 18 odstotkov celotne populacije. Evropa bo do leta 2050 potrebovala deset milijonov dodatnih delavcev, projekcije za našo državo pa kažejo, da bodo potrebe po tujih delavcih še precej večje kot v ostalih državah. Ob ohranjanju skromnih migracij namreč niti večja delovna aktivnost mladih in starejših, ki so pri nas najmanj aktivni v Evropi, ne bo zadostovala za pokritje potreb po večjem zaposlovanju, ki bo posledica višje gospodarske rasti, opozarja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Najbolj negotov dejavnik projekcij je število selitev. Največ tujcev se je k nam priselilo v obdobju gospodarske rasti med letoma 2007 in 2009, največ pa se jih je zaposlilo v gradbeništvu. Sledila je huda kriza in nato zlom gradbenega sektorja, v katerem so propadli tako rekoč vsi večji gradbinci, zaradi česar ni bilo več potreb po delavcih. V zadnjih treh letih se je tako iz Slovenije izselilo več ljudi, kot se jih je k nam preselilo.

V zadnjih treh letih se je tako iz Slovenije izselilo več ljudi, kot se jih je k nam preselilo.

Prav zato dr. Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, meni, da bo potreba po tujih delavcih celo prekašala že tako skrb vzbujajoče projekcije, saj so bile te narejene na podlagi ocen iz let, ko se je k nam priseljevalo več ljudi. »To je zame ena najhujših posledic krize. Odhajajo namreč izobraženi mladi, k nam pa ne le, da bi prihajali zgolj delavci, ampak sploh nihče ne prihaja. Zaradi tega bi se morali resno vprašati, kaj je narobe z našim gospodarstvom. Upam, da se bo z oživljanjem gospodarstva trend obrnil,« je Majcen pred časom dejal za Sobotno prilogo Dela.

Dandanes po oceni Eurostata emigrira v Slovenijo okoli 4000 ljudi na leto, številka naj bi se do leta 2050 povečala na 6000, nato pa spet počasi zdrsnila za 2000 priseljencev niže. Glede na trenutno stanje, kot ga opisujejo ljudje s praktičnimi izkušnjami na tem področju, so te številke precej previsoke, toda kako se bodo gibale migracije v prihodnjih štiridesetih letih, je težko napovedovati. Dejstvo pa je, da bomo imeli ob uresničevanju takšnih predpostavk v Sloveniji hude težave z dolgoročno vzdržnostjo pokojninskega in zdravstvenega sistema, saj ne bo dovolj plačnikov prispevkov.

Unsplash

Če vzamemo, da se bo do leta 2060 več ljudi odselilo kot priselilo, pa bi se težave s pokojninsko blagajno še povečale, in to občutno. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, bi se tedaj z nekaj manj kot 30 povečal na 35 odstotkov. »To še ne pomeni, da se bo kaj podobnega res zgodilo,« razlaga Majcen, vendar opozarja, da so migracije ob starajočem se prebivalstvu za Slovenijo še kako pomembne. Brez selitvenega prirasta se bo število prebivalcev v prihodnje najbolj zmanjšalo v starosti od 20 do 64 let, torej v skupini delovno aktivnih, zato bo zaposlovanje tujcev neizogibno.

Za nekatere poklice se ne zanima nihče

V podjetju Retrans, kjer so pred kratkim zaposlili nekaj tujcev iz BiH, predvidevajo, da se jim bodo potrebe po tujih delavcih v prihodnosti še povečale. »Problem v Sloveniji in celotni zahodni Evropi je, da se za kar nekaj poklicev domačini ne odločajo več. Raje so brezposelni, kot da bi opravljali ta dela. Delodajalci to nadomestimo z uvozom delavcev iz vzhodne Evrope, ki so te poklice pripravljeni opravljati. V našem podjetju tako ne dobimo voznikov za kategoriji C in E, in čeprav zavod za zaposlovanje celo subvencionira te vozniške izpite, se domačini vse manj odločajo za ta poklic. Ko sem bil sam otrok, so bili prevozniki dobro plačani in spoštovani. Če bodo vsi odhajali na FDV, nihče pa ne bo več obiskoval poklicnih šol, bo to velik problem. Že zdaj so mladi raje falirani študenti kot pa dobri delavci. Vlada bi morala spremeniti strukturo izobraževanja,« razlaga Elvis Koščica, lastnik Retransa.

Tudi v podjetju Slomant se srečujejo z enakim problemom. Trenutno od petdesetih fizičnih delavcev, viličaristov, žerjavistov in voznikov zaposlujejo polovico tujcev, večinoma iz nekdanje Jugoslavije. Zaradi širitve Luke Koper iz dneva v dan potrebujejo več novih delavcev, a na domačem trgu ni ljudi, ki bi se na prosto delovno mesto prijavili. »Plača ni slaba, le da si naši ljudje želijo delati kaj lažjega,« pravi direktor Huse Mašić. Postopek izdaje delovnih dovoljenj je po njegovih izkušnjah prepočasen: »Mi moramo storitev izvesti takoj, na dovoljenje za zaposlitev tujega delavca pa čakamo od tri do štiri mesece. Najhuje je, da nikoli ne vemo, koliko časa bo trajalo. Veste, kako neprijetno je delavcu v tujini, ki sploh ne ve, kdaj bo lahko začel z delom.«

Unsplash

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve se je lani na izdajo dovoljenja za prebivanje in delo čakalo 31,7 delovnega dneva, tujcu pa je bilo vročeno v 43,5 delovnega dneva. »Dovoljenja se izdajajo v okviru zakonskih rokov, a pri tem se na zavodu za zaposlovanje zelo trudijo zmanjševati zaostanke v odločanju in skrajševati čas do izdaje delovnega dovoljenja,« so nam pojasnili na ministrstvu.

Enotno dovoljenje

Od lani veljavni zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev je uvedel enotno dovoljenje za delo in prebivanje (ED), pred tem je moral delavec pridobiti dve. Temeljni pogoj, da upravna enota izda dovoljenje za delo in prebivanje, modro karto, ali dovoljenje za sezonsko delo z zaposlitvijo, je, da v evidenci brezposelnih ni ustrezne osebe. S tem država ščiti slovenske delavce, toda že od leta 2010 zaradi zmanjševanja brezposelnosti in naraščajočih potreb slovenskega gospodarstva po določenih poklicih niso bile določene nobene kvote za zaposlovanje tujcev na slovenskem trgu dela.

Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da je največja potreba po tujcih v gradbeništvu, prometu, kjer je najtežje dobiti domačega voznika za delo v mednarodnem prometu, v predelovalni dejavnosti, težko je tudi najti domače varilce, orodjarje in delavce v gostinstvu. V tem primeru delodajalec ali kandidat za zaposlitev začneta postopek izdaje enotnega dovoljenja, kot ga prikazujemo v grafiki.

Ta postopek ne velja za begunce, državljane držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice. Ti imajo namreč prost dostop do slovenskega trg dela, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače. Kljub temu da je Hrvaška že članica EU, zaradi podaljšanja prehodnega obdobja hrvaški državljani najmanj do konca junija 2018 še vedno potrebujejo dovoljenje za zaposlitev v Sloveniji. Pri zaposlovanju državljanov iz BiH pa je treba izpolniti še pogoj, da je kandidat vsaj mesec dni prijavljen pri tamkajšnji agenciji za zaposlovanje in se ta strinja z njegovo zaposlitvijo pri nas.

Zaposlovanje beguncev

Begunci imajo pri nas prost dostop do trga dela, kar pomeni, da zanje ne veljajo nobene omejitve in jim pripadajo vse pravice kot slovenskim državljanom. V Sloveniji se je doslej zaposlilo nekaj več kot dvajset beguncev, nekateri tudi večkrat za krajša obdobja. Po mnenju zavoda za zaposlovanje je majhno število zaposlitev zaradi nepriznane oziroma nedokončane izobrazbe ter nepoznavanja kulture in jezika pričakovano. Tisti, ki so se zaposlili, so dobili delo v proizvodnji, kot čistilci, kot pomočniki v gostinstvu in gradbeništvu.

Begunci imajo pri nas prost dostop do trga dela, kar pomeni, da zanje ne veljajo nobene omejitve in jim pripadajo vse pravice kot slovenskim državljanom.

Po oceni zavoda je največja težava pri vstopu na trg dela neznanje jezika. V evidenco brezposelnih je bilo sicer v zadnjih desetih letih prijavljenih manj kot sto oseb s statusom begunca, večina v Ljubljani in Mariboru, po drugih krajih le posamezni primeri. V času prijave na zavodu zanje niso imeli podatka o končani izobrazbi, le za dve osebi imajo podatek o poklicni izobrazbi. Postopek vrednotenja in priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe pri nas opravljajo na centru ENIC-NARIC, ki deluje pri ministrstvu za visoko šolstvo. Listine, ki so podlaga za vrednotenje, je zlasti z območij, kjer potekajo vojaški spopadi, pogosto nemogoče dobiti, osebe s statusom begunca pa tudi ne smejo stopiti v stik z veleposlaništvom države, ki so jo zapustili. Pogoj za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije je dokazilo o končani osnovni šoli, kar pa je pogosto prehuda ovira za ljudi, ki se šele učijo slovenskega jezika.

Glede na aktualne potrebe na zavodu za zaposlovanje pripravljajo predlog dodatnega sklopa programov aktivne politike zaposlovanja po zgledu skandinavskih držav, kjer je poudarek zlasti na intenzivnem učenju slovenskega jezika in vključevanju v slovensko družbo, kar je pogoj za vstop na trg dela in uspešno integracijo. Na zavodu menijo, da bi tudi slovenski delodajalci v dejavnostih, kjer kadra primanjkuje, zaposlovali begunce, če bodo ti motivirani za delo in bodo imeli ustrezno izobrazbo in kompetence glede na njihove potrebe (vozniki, kovinarji, varilci, orodjarji, kuharji, IT ...), predvsem pa, če bodo obvladali jezik.