Delati dobro in ustvarjati dobiček?

Marsikdo v poslovnem svetu je zadnje čase mnenja, da dirka za četrtletnimi poslovnimi rezultati prinaša več škode kot koristi. Verjetno se borzni špekulanti s tem ne bodo strinjali, a kvartalna histerija po mnenju zdaj že mnogih dolgoročno izčrpava podjetja, družbe, ljudi in pravzaprav celoten planet.

Od finančne krize leta 2008 si nobena zahodna država ni bistveno opomogla, družbe se ubadajo z onesnaženjem, vedno slabšo hrano, podnebnimi spremembami, vedno slabšimi medsebojnimi odnosi ter vedno večjo razliko med tem, kar si lahko privoščijo bogati in kar revni. V zahodnem svetu živi v revščini še enkrat več mladih kot v 70. letih.  

V Silicijevi dolini tako že govorijo o vzponu podjetij proti višjim in širšim ciljem v nasprotju s podjetji, katerih cilj je le dobiček. Ravno tekma po čim večjih dobičkih, tudi umetno ustvarjenih na borzi, poganja naprej ustroj, ki ne vidi dlje od lastnega vrtička. A to še ne pomeni, da podjetja niso sposobna skrbeti za pravičnejšo porazdelitev dobička med delavci in preostalo družbo. 

86 odstotkov milenijcev meni, da se uspeh družb nikakor ne bi smel meriti le s finančnimi rezultati.

»Dobiček je le posledica uresničevanja nekega višjega cilja, ki bi ga morala imeti podjetja, če želijo biti uspešna. Pravi cilj podjetij mora biti ustvarjanje čim višje dodane vrednosti za svet nasploh,« je za mesečnik Wired dejal Astro Teller, znanstvenik in podjetnik, ki trenutno poveljuje Googlovemu X projektu. S tem se kakopak strinja tudi soustanovitelj in izvršni direktor platforme Kickstarter Yancey Strickler. Da naj bi v ospredje vedno bolj prihajala ekonomska politika uspešnih podjetij, ki delajo dobro, v nasprotju s tistimi, ki ustvarjajo zgolj dobiček, je bila tema pogovora tudi enega od omizij v elitnem Davosu, kjer se enkrat na leto zbere vrh politike in gospodarstva. 

Moč podjetništvu 

»Dolgo časa sem sovražil poslovneže in celotno gospodarstvo, ki je pravzaprav samo krivo, da ima sloves, kakršnega ima. Vsi vemo, da ne dobrega. To se mi je zdel pokvarjen svet. Ko sem kasneje začel razmišljati o lastni poslovni poti, sem si obljubi, da ne bom postal nekdo, ki sem ga nekoč preziral. Mislim, da je čas, da postanemo realni in nehamo le govoriti. Svet je trenutno, ko govorimo o dohodkovni enakosti, grozen. V zgodovini smo preizkusili že zelo različne sisteme, fevdalizem, avtokracijo, demokracijo, nikoli pa zares še nismo preizkusili moči podjetništva.

Ne moremo govoriti o reševanju oceanov, po drugi strani pa s tovarno onesnaževati lokalnega zraka, ne moremo reševati težav beguncev in minimalno plačevati delavcev. Če delavec ne pride skozi mesec s plačo, ki mu jo dam, delam škodo vsej družbi in na račun svojih polnih žepov ustvarjam potencialne migrante. Poskrbeti moramo za ljudi, za katere smo odgovorni, torej za svoje zaposlene in lokalno skupnost, v kateri kot podjetje delujemo. Prepričan sem, da se odgovornost za družbo vrne v tem, da so delavci bolj motivirani, odgovorni in zvesti,« je svoje razmišljanje na okrogli mizi v Davosu povzel Hamdi Ulukaya, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Chobani LLC. To obratuje od leta 2007 in proizvaja grške jogurte, ki so v teh nekaj letih postali najbolj prodajani grški jogurti v ZDA. Ulukaya je lani zaposlenim podaril deset odstotkov svojega podjetja. 

Zgolj marketinški triki 

Tudi Alix Zwane, vodja 200-milijonskega iniciativnega meddržavnega sklada za vlaganje v ekološke in socialne projekte v nerazvitih državah, Global Innovation Fund, je v enourni debati poudarila, da podjetje skrb za družbo izraža zgolj z marketinškimi prijemi, ki pa običajno nimajo širšega učinka. Tako bi bilo po njenem veliko bolje, »če bi bila skrb za družbo vključena v jedro poslovne dejavnosti«. Pozitiven vpliv pa bi kot družba na vseh ravneh morali natančno meriti in spremljati. Ravno podatki o družbenem in socialnem napredku, ki naj bi ga podjetja povzročala, naj bi Zwanovi najbolj natančno pomagali pri prepoznavanju uspešnih zagonskih podjetij, v katera potem vložijo sredstva. 

Astro Teller: »Dobiček je le posledica uresničevanja nekega višjega cilja, ki bi ga morala imeti podjetja, če želijo biti uspešna. Pravi cilj podjetij mora biti ustvarjanje čim višje dodane vrednosti za svet nasploh.«

Ulukaya je kot zgled dobrega podjetništva omenil indijsko multinacionalko Tata, pod okriljem katere deluje več različnih podjetij z borzno vrednostjo 116 milijard dolarjev v letu 2016. Član omizja je bil namreč tudi Natarajan Chandrasekaran, pravkar imenovani izvršni direktor v Tati, ki je večkrat poudaril, kako pomembno je, da podjetja iščejo poslovne priložnosti, ki so dejansko dobre za svet.   

Med njimi je morda najbolj prepoznavna ta, da od dva do tri milijone prebivalcev na svetu nima dostopa do solidnega in varnega finančnega sistema. Po njegovem naj bi rešitev te težave h globalni ekonomiji prispevala do štiri milijarde dolarjev. »Kar daš družbi, se ti vrne v trikratni vrednosti,« je pristavil Chandrasekaran, ki se tudi strinja, da je usmerjanje v četrtletne poslovne rezultate slabo, saj onemogoča videti širšo sliko, kar pa je nujno za dolgoročno vzdržne investicije. 

Milenijci za več odgovornosti

Poudaril je tudi posebnost nove generacije, ki prihaja v podjetja in je obenem tudi glavna potrošniška skupina. »Podjetja, ki ne bodo takoj začela vključevati milenijcev, bodo kmalu izgubila.« In to je res. Znano je, da prihaja obdobje, ko bo za volane družbenih vozil sedla generacija milenijcev, in zaradi njihovih specifičnih prepričanj – so namreč najbolj izobražena in ozaveščena generacija do zdaj – si morda lahko obetamo nekoliko boljše čase.

Deloitte je pred kratkim na vzorcu 8000 mladih z vsega sveta opravil raziskavo generacije milenijcev, rojenih po letu 1982, ki imajo stalno zaposlitev in vsaj univerzitetno izobrazbo. Ta je za leto 2016 pokazala, da 62 odstotkov teh mladih meni, da bi morali poslovni voditelji prevzeti večji del odgovornost za stanje v družbi, 65 odstotkov jih meni, da bi moralo gospodarstvo delovati v okviru etičnih mej, 59 odstotkov, da se poslovni svet še vedno preveč ukvarja z lastnimi agendami, namesto da bi se ukvarjali z družbeno pomembnimi temami. Le deset odstotkov med njimi je zadovoljnih s tem, kako se v tem trenutku podjetja lotevajo problemov, ki se milenijcem zdijo najpomembnejši: razporeditev bogastva, korupcija, podnebne spremembe in skrb za okolje. Kar 86 odstotkov pa jih meni, da se uspeh družb nikakor ne bi smel meriti le s finančnimi rezultati.

Natarajan Chandrasekaran: »usmerjanje v četrtletne poslovne rezultate je slabo, saj onemogoča videti širšo sliko, kar pa je nujno za dolgoročno vzdržne investicije.«

Chandrasekaran pa je omenil še zanimivost. Kot je dejal, telekomunikacijsko podjetje v skupini Tata Group v Saudski Arabiji zaposluje več tisoč saudskih žensk, ki razvijajo programsko opremo. »Seveda so naša podjetja dobičkonosna, a tudi dajejo ogromno priložnost tistim ženskam.« Žal je bil njegov govor prekinjen z navezavo na že pred časom omenjeno izjavo Warrena Buffetta, ki je po besedah povezovalca pogovora, urednika revije Forbes, Randalla Lana dejal, da je edini namen poslovneža, da si pridobi čim več denarja in ga čim več podari naprej. Drugi govorci razen Marka Weinbergerja so se komentarju na te besede, verjetno iz različnih razlogov, izognili, Weinberger pa je dejal, da nas je sem, kjer smo, pripeljalo prav prizadevanje, da bi odpravili razlike med tistimi, ki služijo veliko denarja, in tistimi, ki ga sploh nimajo, tako kot Buffet, torej da ga podarjamo. O merjenju zgolj poslovnih rezultatov pa je pristavil: »Zdaj nimamo nobenih drugih meritev, se pa strinjam, da potrebujemo nove instrumente.«   

»Odgovornost do skupnosti«, »zelena ekonomija«, »ekološka proizvodnja«, »trajnostni razvoj«, »reciklaža«, »dobra prehrana«, »boljše počutje« in predvsem »fizično in psihično stanje« so prevečkrat žal res le marketinško izrabljeni pojmi, ki marsikdaj zgolj na račun ene pozitivne spremembe poslabšajo drugo, a to še ne pomeni, da dobra dela ne morejo prinašati dodanih vrednosti za vse ljudi.   

Verjetno se strinjamo z uvodnimi besedami urednika revije Forbes, da »če se kapitalizem ne bo spremenil in začel ustvarjati boljšega sveta za vse nas, se bo zrušil«.