Davos: Življenje drevesa

Nekoliko bolj so predstavniki korporacij napeli ušesa, ko je napovedal, da se bo Brazilija odprla in da bo postala eno od najbolj privlačnih držav za gospodarsko sodelovanje. Z ugodno davčno politiko in številnimi drugimi ukrepi poslovnih priložnosti gotovo ne bo manjkalo.
A kljub temu, da peta največja država na svetu ponuja roko za gospodarsko sodelovanje, so udeleženci elitnega srečanja v Davosu nestrpno pričakovali le eno: kaj namerava Bolsonaro narediti s pljuči sveta, amazonskim pragozdom. Tudi svetovna elita je namreč zaskrbljena nad njegovo napovedjo, da bo spremenil zakonodajo o zaščiti amazonskega pragozda, kar bi omogočilo večje izsekavanje. Ali kot je v pogovoru z britanskim princem Wiliamom dejal dolgoletni borec za ohranjanje narave in televizijski voditelj, 92-letni sir David Attenborough: »Zdi se, da tudi svetovni voditelji končno spoznavajo, da ima vse, kar naredimo našemu planetu, svoje posledice.«

Brazilija bo postala eno od najbolj priljubljenih držav za gospodarsko sodelovanje z ugodno davčno politiko in številnimi drugimi ukrepi poslovnih priložnosti.

Kot spreten populist pa je Bolsonaro retoriko obrnil na glavo in dejal, da Brazilija med vsemi državami naredi za okolje največ na svetu. To izhaja iz preprostega dejstva, ker je v Braziliji 60 odstotkov amazonskega pragozda. Nič pa ni hotel povedati o zaščiti oziroma krepitvi pragozda.
Globalni svet oziroma globalna elita se sprašuje, kaj bo determiniralo naslednje desetletje. Bodo to nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, zdravstvo na daljavo, robotizacija … Bo to geopolitika in vojna v vseh oblikah za naravne in človeške vire? Bodo to mladi, ki jih nekdanji kandidat za predsednika ZDA, zdaj pa promotor klimatskih sprememb, Al Gore nagovarja, da prevzamejo iniciativo za ohranitev Zemlje?
Na enem od panelov v Davosu so se morali razpravljavci odločiti za eno področje, ki bo zaznamovalo prihodnost. A se je kaj hitro izkazalo, da eno samo področje ne pojasnjuje težav, ki jih imamo in tistih, ki so šele na obzorju, kaj šele, da bi jih reševalo. Ključna je sinteza različnih vidikov, področij, znanj, vrednot …

Primer Tree
Zato je vredno izpostaviti tehnološko-umetniško-okoljevarstveni projekt Tree (drevo), ki ga predstavljata oblikovalca Američan Winslow Porter in Srbkinja Milica Zec v podjetju New Reality. Gre za sodelovanje med tehnološkimi giganti, umetniki in naravovarstveniki.
V projektu Tree želita z virtualno resničnostjo ljudem prikazati življenje drevesa od semena do polne rasti. S človeško izkušnjo, kako je biti drevo, želijo v New Reality ljudem prikazati, kako pomembno je ohranjanje gozdov. Svoj projekt predstavljajo na različnih dogodkih po vsem svetu, povsem možno pa je, da ga bo mogoče videti oziroma izkusiti tudi v Sloveniji, saj se je kulturni center Delavski dom Trbovlje prijavil na razpis ministrstva za kulturo, da bi jim sofinanciralo dogodek, na katerem bi predstavili projekt Tree.

Milica Zec je svojo unikatno usmeritev, kako virtualno realnost uporabiti v prid pozitivnih družbenih sprememb, s projektom Giant (Velikan) že lani predstavila na največjem slovenskem festivalu videoprodukcije Digital Big Screen v Trbovljah in z njim požela tolikšno zanimanje občinstva, da se je programski svet odločil letošnji festival prvič v celoti izpeljati v tehnologiji 360-stopinjskega videa. To pomeni, pravi direktor Delavskega doma Trbovlje (DDT), nosilca festivala DBS, akademski kipar Zoran Poznič, da bo vsa festivalska produkcija prikazana na 18 virtualnih platformah, ki posamezniku omogočajo vstop v vizualni svet videa. Zečeva bo tudi letos gostja DBS. V sodelovanju s štirimi slovenskimi vizualnimi umetniki že pripravlja nov projekt, katerega glavni princip, »njeno« virtualno drevo (Tree), bo četverica nadgradila s svojimi deli.
Virtualno drevo sicer zraste v amazonskem pragozdu oziroma, kot pojasnjuje Milica Zec, v Peruju. Tako so jim predlagali v nevladni organizaciji Rainforest Alliance, ki so jim tudi svetovali, katera živa bitja mora vsebovati čisto pravi pragozd. S tehnološko opremo pa so jim na pomoč priskočila podjetja, kot so IMAX,Technicolor, Intel, HP …

Izkušnja
Življenje drevesa v virtualnem svetu New Realityja traja slabih deset minut, v tem času pa dobi človek v koži drevesa izkušnjo, kako iz semena nastane najvišje drevo, z vrha katerega je jasen pogled na zvezde. Vse se začne globoko v zemlji, med koreninami, deževniki, raznimi ličinkami …

Razvijalci so poskrbeli za celovito doživetje, saj ko si v zemlji in se mimo podzemnega kraljestva vzpenjaš proti svetlobi, vseskozi vonjaš humus. Ko pa postaneš kalček in pokukaš iz zemlje, začutiš aromo džungle. Med tem, ko rasteš, opazuješ ptice, plazilce, in druge živali, ki so tudi odvisne od življenja dreves. Lahek nahrbtnik na hrbtu omogoča občutek rasti pa tudi, kako je, ko na drevo skoči opica. Počasi se ti razraščajo veje in po velikosti dohajaš druga drevesa, dokler nisi nad vsemi in se zazreš v zvezdnato nebo.
Nato idilo zmoti rezek zvok motornih žag in eksplozij, s katerimi netijo požare v daljavi. A ogenj se hitro širi, v obraz začutiš vročino in tik preden padeš, je projekcije konec.

Sporočilo
Svet je kompleksen, globalen in medsebojno povezan, pa ne samo z letalskimi linijami in internetom, ampak imajo človeška dejanja posledice, ki jih čutimo vsi. V New Realityju so z multidisciplinarnim pristopom združili tehnološke gigante in nevladne organizacije. Skupna jim je skrb za naravo in zavedanje, da je življenje na Zemlji odvisno od količine in zdravja dreves.
Virtualno življenje drevesa je v Davosu izkusilo precej pomembnežev, denimo direktorica mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, ki je po besedah Milice Zec nad projektom navdušena in mu je obljubila vso pomoč pri razvoju. Kot smo lahko opazili na WEF, je o ohranjanju okolja veliko govora, toda dokler to ne bo postal velik globalni posel, bodo Bolsonaro in njemu podobni odločevalci raje živeli na račun dreves, in ne zaradi njih.