Davčne olajšave: Zneski izkoriščenih olajšav za R&R so zelo nizki
Nekaj manj kot deset odstotkov vseh davčnih zavezancev, ki poslujejo z dobičkom, je zaradi olajšav plačalo nič davka na dohodke od pravnih oseb. Po sprejetju davčne reforme bo treba plačati davek od minimalno petih odstotkov obdavčljivih prihodkov, ne glede na višino uveljavljenih olajšav. Največ olajšav se koristi za investiranje, pokrivanje izgub, sledijo za raziskave in razvoj.
Odpri galerijo
V javnosti se večkrat sliši, da največja podjetja ne plačujejo davka od dobička zaradi koriščenja olajšav, to pa naj bi sedaj spremenila davčna reforma, ki bo postavila mejo za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na pet odstotkov dobička.
Koliko olajšav v resnici uveljavljajo slovenska podjetja, kdo jih uveljavlja in koliko je takšnih, ki sploh nimajo obdavčljive davčne osnove?
Leta 2016 je 51.575 zavezancev z dejanskimi odhodki izkazalo pozitivno davčno osnovo v skupnem znesku 5.190 milijonov evrov, ki so jo z vsemi davčnimi olajšavami skupaj zmanjšali za 1.604 milijone evrov.
Od leta 2012 dalje lahko gospodarske družbe v Sloveniji uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo za raziskave in razvoj (R&R).
To pomeni, da je obdavčljiva le razlika od ustvarjenega dobička (prihodki, od katerih se odštejejo stroški) in vloženih sredstev v R&R. Olajšave za R&R je leta 2016 izkoristilo 630 zavezancev v skupnem znesku 267,9 milijona, kar predstavlja 16,7 odstotka vseh olajšav.
Za leto 2017 je olajšavo za vlaganja v R&R koristilo 568 zavezancev. Znesek olajšave je za leto 2017 znašal 241.460.000 evrov in se je v primerjavi z letom 2016 znižal za 9,9 odstotka, so nam sporočili iz Finančne uprave RS (Furs). Največ zavezancev, ki je koristilo olajšavo za R&R, opravlja predelovalne dejavnosti (246 zavezancev), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (134 zavezancev) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (118 zavezancev). Prav tako je v vseh treh dejavnostih zabeležen največji znesek koriščene olajšave, in sicer v predelovalni dejavnosti 196.457.000 evrov, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih 20.330.000 evrov ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih 17.632.000 evrov.
Davčno osnovo vseh podjetij je v letu 2017 olajšava za vlaganja v R&R zmanjšala za 4,21 odstotka.
Poslovni subjekti lahko uveljavljajo tudi olajšave za investicije v opremo in neopredmetena sredstva (ne vštevajo se motorna vozila in pohištvo, z izjemami). Teh olajšav je v skupnem deležu tudi največ, več kot 43,6 odstotka, kažejo podatki FU. V letu 2016 jo je v skupnem znesku približno 700 milijonov evrov izkoristilo 20.988 zavezancev. Podjetja pri obračunu DDPO lahko uveljavljajo olajšavo za investiranje le v višini 40 odstotkov investiranega zneska in ne 100 odstotkov kot za R&R, poleg tega pa se olajšavi izključujeta.
Pri uveljavljanju olajšav za investicije je leta 2016 največ zavezancev opravljalo dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, strokovne, predelovalne dejavnosti ter znanstvene in tehnične dejavnosti. Po podatkih Fursa je davčno olajšavo za investiranje v letu 2017 koristilo 22.451 zavezancev, v skupnem znesku 821 milijonov evrov.
Olajšave se priznajo tudi za pokrivanje preteklih izgub. Te je koristilo 15.172 zavezancev in predstavljajo 25 odstotkov vseh olajšav. Daleč največ olajšav zaradi poslovnih izgub v preteklih letih, v znesku 120 milijonov evrov, je bilo priznanih podjetjem, ki opravljajo finančne in zavarovalniške dejavnosti, z 81 milijoni olajšav sledijo podjetja v predelovalni dejavnosti, 79 milijonov olajšav za izgube pa je bilo priznanih tudi trgovinski dejavnosti. To je razumljivo, saj so to kapitalsko najmočnejše panoge, banke pa so v preteklem desetletju utrpele kar nekaj izgub.
Na podlagi podatkov Fursa je 4684 zavezancev, ki so oddali davčni obračun za leto 2017 in so imeli v njem izkazano davčno osnovo, znižalo davčno osnovo do zneska nič zaradi koriščenja različnih davčnih olajšav.
V letu 2016 je bilo oddanih skupaj 104.522 obračunov davka od dohodkov pravnih oseb. Od tega je bilo 103.478 obračunov, kjer so zavezanci ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Le en odstotek vseh zavezancev, ki so oddali obračun (1.044 obračunov), je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Njihova davčna obveznost je znašala en milijon evrov. 51.575 zavezancev z dejanskimi odhodki je izkazalo pozitivno davčno osnovo, torej manj kot polovica. Drugo polovico večinoma sestavljajo neprofitni zavodi, društva, sindikati …
Leta 2016 so podjetja plačala 605 milijonov evrov le iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb.
Med d.o.o. manj kot 5000 evrov obdavčljivega dobička prikaže 23 odstotkov zavezancev, med delniškimi družbami pa 18 odstotkov. To ni veliko, če upoštevamo dejstvo, da skoraj tretjina podjetij nima zaposlenih in zaradi tega pravzaprav nimajo pomembne ekonomske teže. 42 odstotkov d.o.o. pa ima obdavčljive dobičke nad 100.000 evrov.
Leta 2016 je 51.575 zavezancev z dejanskimi odhodki izkazalo pozitivno davčno osnovo v skupnem znesku 5.190 milijonov evrov, ki so jo z vsemi davčnimi olajšavami skupaj zmanjšali za 1.604 milijone evrov. 700 milijonov olajšav je bilo priznanih za investicije v opremo, 267,9 milijona za R&R, 405 milijonov pa za pokrivanje izgube. Olajšav za zaposlovanje, zaposlovanje invalidov in dodatno pokojninsko varčevanje je bilo v skupnem seštevku 14 odstotkov. Na koncu je davčno obveznost v skupnem znesku 605 milijonov evrov plačalo 45.059 zavezancev z dejanskimi odhodki. Leta 2013 je bila davčna obveznost podjetji 408 milijonov. Število davčnih obračunov se je vsako leto povečevalo za 3,1 odstotek na leto. Efektivna davčna stopnja za DDPO je za leto 2016 znašala 11,7 odstotka, DDPO je bil 17 odstotkov, v letu 2017 pa je bil 19 odstotkov. Z davčno reformo naj bi se obdavčitev pravnih oseb povečala na 20 odstotkov, s čimer bo državna blagajna spet pobrala rekordno število davkov od dohodkov pravnih oseb.
Koliko olajšav v resnici uveljavljajo slovenska podjetja, kdo jih uveljavlja in koliko je takšnih, ki sploh nimajo obdavčljive davčne osnove?
Leta 2016 je 51.575 zavezancev z dejanskimi odhodki izkazalo pozitivno davčno osnovo v skupnem znesku 5.190 milijonov evrov, ki so jo z vsemi davčnimi olajšavami skupaj zmanjšali za 1.604 milijone evrov.
Od leta 2012 dalje lahko gospodarske družbe v Sloveniji uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo za raziskave in razvoj (R&R).
To pomeni, da je obdavčljiva le razlika od ustvarjenega dobička (prihodki, od katerih se odštejejo stroški) in vloženih sredstev v R&R. Olajšave za R&R je leta 2016 izkoristilo 630 zavezancev v skupnem znesku 267,9 milijona, kar predstavlja 16,7 odstotka vseh olajšav.
Za leto 2017 je olajšavo za vlaganja v R&R koristilo 568 zavezancev. Znesek olajšave je za leto 2017 znašal 241.460.000 evrov in se je v primerjavi z letom 2016 znižal za 9,9 odstotka, so nam sporočili iz Finančne uprave RS (Furs). Največ zavezancev, ki je koristilo olajšavo za R&R, opravlja predelovalne dejavnosti (246 zavezancev), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (134 zavezancev) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (118 zavezancev). Prav tako je v vseh treh dejavnostih zabeležen največji znesek koriščene olajšave, in sicer v predelovalni dejavnosti 196.457.000 evrov, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih 20.330.000 evrov ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih 17.632.000 evrov.
Davčno osnovo vseh podjetij je v letu 2017 olajšava za vlaganja v R&R zmanjšala za 4,21 odstotka.
Največ olajšav (821 milijonov) priznanih za investicije
Poslovni subjekti lahko uveljavljajo tudi olajšave za investicije v opremo in neopredmetena sredstva (ne vštevajo se motorna vozila in pohištvo, z izjemami). Teh olajšav je v skupnem deležu tudi največ, več kot 43,6 odstotka, kažejo podatki FU. V letu 2016 jo je v skupnem znesku približno 700 milijonov evrov izkoristilo 20.988 zavezancev. Podjetja pri obračunu DDPO lahko uveljavljajo olajšavo za investiranje le v višini 40 odstotkov investiranega zneska in ne 100 odstotkov kot za R&R, poleg tega pa se olajšavi izključujeta.Pri uveljavljanju olajšav za investicije je leta 2016 največ zavezancev opravljalo dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, strokovne, predelovalne dejavnosti ter znanstvene in tehnične dejavnosti. Po podatkih Fursa je davčno olajšavo za investiranje v letu 2017 koristilo 22.451 zavezancev, v skupnem znesku 821 milijonov evrov.
Olajšave se priznajo tudi za pokrivanje preteklih izgub. Te je koristilo 15.172 zavezancev in predstavljajo 25 odstotkov vseh olajšav. Daleč največ olajšav zaradi poslovnih izgub v preteklih letih, v znesku 120 milijonov evrov, je bilo priznanih podjetjem, ki opravljajo finančne in zavarovalniške dejavnosti, z 81 milijoni olajšav sledijo podjetja v predelovalni dejavnosti, 79 milijonov olajšav za izgube pa je bilo priznanih tudi trgovinski dejavnosti. To je razumljivo, saj so to kapitalsko najmočnejše panoge, banke pa so v preteklem desetletju utrpele kar nekaj izgub.
Na podlagi podatkov Fursa je 4684 zavezancev, ki so oddali davčni obračun za leto 2017 in so imeli v njem izkazano davčno osnovo, znižalo davčno osnovo do zneska nič zaradi koriščenja različnih davčnih olajšav.
Pod črto
V letu 2016 je bilo oddanih skupaj 104.522 obračunov davka od dohodkov pravnih oseb. Od tega je bilo 103.478 obračunov, kjer so zavezanci ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Le en odstotek vseh zavezancev, ki so oddali obračun (1.044 obračunov), je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Njihova davčna obveznost je znašala en milijon evrov. 51.575 zavezancev z dejanskimi odhodki je izkazalo pozitivno davčno osnovo, torej manj kot polovica. Drugo polovico večinoma sestavljajo neprofitni zavodi, društva, sindikati …Leta 2016 so podjetja plačala 605 milijonov evrov le iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb.
Med d.o.o. manj kot 5000 evrov obdavčljivega dobička prikaže 23 odstotkov zavezancev, med delniškimi družbami pa 18 odstotkov. To ni veliko, če upoštevamo dejstvo, da skoraj tretjina podjetij nima zaposlenih in zaradi tega pravzaprav nimajo pomembne ekonomske teže. 42 odstotkov d.o.o. pa ima obdavčljive dobičke nad 100.000 evrov.
Leta 2016 je 51.575 zavezancev z dejanskimi odhodki izkazalo pozitivno davčno osnovo v skupnem znesku 5.190 milijonov evrov, ki so jo z vsemi davčnimi olajšavami skupaj zmanjšali za 1.604 milijone evrov. 700 milijonov olajšav je bilo priznanih za investicije v opremo, 267,9 milijona za R&R, 405 milijonov pa za pokrivanje izgube. Olajšav za zaposlovanje, zaposlovanje invalidov in dodatno pokojninsko varčevanje je bilo v skupnem seštevku 14 odstotkov. Na koncu je davčno obveznost v skupnem znesku 605 milijonov evrov plačalo 45.059 zavezancev z dejanskimi odhodki. Leta 2013 je bila davčna obveznost podjetji 408 milijonov. Število davčnih obračunov se je vsako leto povečevalo za 3,1 odstotek na leto. Efektivna davčna stopnja za DDPO je za leto 2016 znašala 11,7 odstotka, DDPO je bil 17 odstotkov, v letu 2017 pa je bil 19 odstotkov. Z davčno reformo naj bi se obdavčitev pravnih oseb povečala na 20 odstotkov, s čimer bo državna blagajna spet pobrala rekordno število davkov od dohodkov pravnih oseb.
Tretje oko: Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri analitiki GZS
Glavni izzivi zakonodaje na področju olajšav
Sistem olajšav naj bi spodbujal tako raziskovalno-razvojno dejavnosti v podjetjih kot investicije. Njegove učinke lahko spoznamo zgolj v daljšem časovnem obdobju, zato se večjih sprememb ni smiselno lotevati brez resnih poglobljenih analiz. Manj kot polovica vseh izdatkov za R&R v zasebnem sektorju je uveljavljena kot olajšava, kar pomeni, da so se zahteve pri definiciji narave teh izdatkov zelo zaostrile. Kljub vsemu je glavnina davčne osnove zmanjšana zaradi olajšav za investicije. Smiselno je, da bi lahko tudi podjetja v turizmu uveljavljala olajšavo za investicije pri nakupu pohištva. Smiselno je tudi, da se do razumne mere postopek uveljavljanja olajšav poenostavi. Olajšave za pretekle izgube se bodo sčasoma znižale zaradi gospodarske rasti, ki traja že šesto zaporedno leto.
Glavni izzivi zakonodaje na področju olajšav
Sistem olajšav naj bi spodbujal tako raziskovalno-razvojno dejavnosti v podjetjih kot investicije. Njegove učinke lahko spoznamo zgolj v daljšem časovnem obdobju, zato se večjih sprememb ni smiselno lotevati brez resnih poglobljenih analiz. Manj kot polovica vseh izdatkov za R&R v zasebnem sektorju je uveljavljena kot olajšava, kar pomeni, da so se zahteve pri definiciji narave teh izdatkov zelo zaostrile. Kljub vsemu je glavnina davčne osnove zmanjšana zaradi olajšav za investicije. Smiselno je, da bi lahko tudi podjetja v turizmu uveljavljala olajšavo za investicije pri nakupu pohištva. Smiselno je tudi, da se do razumne mere postopek uveljavljanja olajšav poenostavi. Olajšave za pretekle izgube se bodo sčasoma znižale zaradi gospodarske rasti, ki traja že šesto zaporedno leto.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost