Damian Merlak, Bitstamp: za dva dolarja milijonar

A tistih bitcoinov danes nima. »Praktično nihče, ki je kupoval bitcoine po nekaj dolarjev, jih ni obdržal do danes. Morda le kdo, ki je vmes pozabil nanje,« je razbil mit o milijonarjih, ki so za začetni nakup bitcoinov dali nekaj sto dolarjev.

Pot do lastnega bogastva je tlakoval najprej z rudarjenjem z bitcoini. Pred dobrimi šestimi leti je v Kranju vstopil v računalniško trgovino in naročil dve najnovejši, najzmogljivejši grafični kartici, ki ju je želel povezati z najpočasnejšim procesorjem in najslabšim delovnim spominom (RAM). »Vsak, ki ti to prodaja, te vpraša po zdravju. Kaj boš počel s takšnim računalnikom?« ga je izza prodajnega pulta svoje trgovine »zasliševal« Nejc Kodrič, ki ga je hitro okužilo Merlakovo navdušenje nad bitcoini. Leta 2011 so se druženja ob pivu in debate o kriptosvetu prelevili v poslovno sodelovanje, ko sta ustanovila borzo za digitalne valute Bitstamp, za razvoj katere sta prejela deset milijonov dolarjev zagonskih sredstev. »Preračunala sva, da lahko zasluživa tudi 10.000 dolarjev na dan, če bova tako uspešna kot tedaj največja borza na svetu Mt. Gox.«

A če je ta že pred leti propadla, ostaja Bitstamp ena največjih borz za kriptovalute na svetu. Sedež ima v Luksemburgu, pisarne pa še v New Yorku, Londonu in Sloveniji, kjer je glavnina razvoja. V Bitstampu je zaposlenih že več kot 100 ljudi, poslovna uspešnost pa je Merlaka in Kodriča, vsakega z več kot 100 milijoni evrov premoženja, popeljala med najpremožnejše Slovence. Nič ne kaže, da se bo njuno premoženje v prihodnosti zmanjšalo, vrednosti kriptovalut rastejo, prav tako kot verjetnost, da bodo v prihodnje dodobra pretresle način delovanja marsikatere industrije.

Voranc Vogel

Švedi uporabljajo tehnologijo podatkovnih blokov za svojo zemljiško knjigo, v Sloveniji menda razmišljamo o volitvah z uporabo te tehnologije … Bodo vlade tiste, ki bodo popularizirale uporabo tehnologije blockchain ali bodo glavno gonilo nadaljnjega razvoja predvsem podjetja?

Nedvomno podjetja. Od vlad je to težko pričakovati. Običajno so tiste, ki sledijo inovacijam.

Morda tudi zato, ker implementacijo tehnologije blockchain mnogi povezujejo z izgubo delovnih mest? Kdo potrebuje notarje, če so na voljo pametne pogodbe, kdo potrebuje volilno komisijo, če bomo volili s kriptožetoni, in kdo uradnike, če bo večina stvari v javni upravi avtomatizirana …

Tudi upravljavec dvigala je enkrat izgubil službo. Tehnologija blockchain bo odpravila nekaj delovnih mest, odprla bo nova, nekatera pa bo spremenila. Notar bo na primer morda res delal manj, toda v neki fazi bo še vedno potreben.

In katere Industrije bodo prve skočile na kriptovlak?

Trenutno je najbolj na udaru finančni sektor, ki ga tehnologija blockchain že spreminja.

Zdaj imamo priložnost postati kriptodolina. Nekaj se dogaja tudi v politiki, vendar me skrbi, da je vse to že del predvolilne kampanje.

Nato bodo sledile vse industrije, kjer bodo pametne pogodbe in druge rešitve olajšale poslovanje. Tudi v javni upravi, kjer bo največ sprememb v raznih registrih, zemljiških knjigah … Pri medicini je morda nekoliko drugače, ker podatki ne smejo biti dostopni javnosti, a se bo v te namene naredilo verjetno neke vrste zasebne blockchaine. Nova tehnologija prinaša namreč varnost, transparentnost in seveda cenejše transakcije.

Prehod verjetno ne bo gladek, saj bodo veliki igralci s trga kar naenkrat začeli izgubljati tržne deleže. V katerih industrijah je oziroma bo največ odpora proti implementaciji rešitev na podlagi tehnologije blockchain?

V bančništvu. Digitalne valute in tehnologija blockchain so neposredni konkurenti finančnim institucijam. A niti ni nujno, da bo vedno tako. Čeprav dojemajo nekatere banke novosti kot grožnjo, vidijo mnoge priložnosti in si tudi same želijo uporabljati to tehnologijo podatkovnih blokov.

Iz prve roke vem, da marsikatera banka testira produkte blockchain in njihovo implementacijo, vendar se ne slepim, da bo to zelo kmalu javno uporabljano. Kaj preprečuje banki, da na svojem transakcijskem računu naredi prostor še za valuto bitcoin?

Nič, a je za zdaj niso. Premiki bodo počasni, toda bančni sektor vidi, da je tehnologija blockchain prihodnost, vse skupaj je šlo predaleč.

Se bodo banke borile proti temu trendu z oblikovanjem lastnih digitalnih valut? Lahko že zaradi dejstva, da kot večstoletni finančni posredniki uživajo določeno mero zaupanja v javnosti, konkurirajo najbolj uveljavljenim digitalnim valutam in jih potencialno tudi izrinejo s trga?

Narava ljudi, ki delujejo v kriptosvetu, je po mojem mnenju takšna, da nikdar ne bodo posvojili valute, za katero stojijo banke. Zakaj bi uporabljal ali vlagal v valuto, ki so jo naredile banke, če pa že obstaja bitcoin. Banke bi znova pomenile centralizacijo, proti čemur so se snovalci bitcoina borili. Kriptoskupnost bi se zagotovo uprla takšnim idejam.

Kriptoskupnost v Sloveniji je izredno močna, lahko postanemo eden izmed evropskih centrov za to tehnologijo?

Upam, da se bo v Sloveniji kaj zgodilo. Pahor [predsednik Borut Pahor] je pred leti govoril, da bi Slovenija lahko postala silicijeva dolina, zdaj imamo priložnost postati kriptodolina. Nekaj se dogaja tudi v politiki, vendar me skrbi, da je vse to že del predvolilne kampanje, predstavniki vlade gredo namreč na facebook, vidijo, koliko uporabnikov ima skupina in koliko je njihovih sorodnikov, seštejejo in s tem lahko dobijo precej veliko število glasov. Upam, da se bo kaj zgodilo na tem področju.

Voranc Vogel

V kriptosvetu se nenehno kaj dogaja, tudi škandali. Eden prvih je bil na primer propad Mt. Gox, nekoč največje borze za kriptovalute. Se kaj podobnega lahko zgodi tudi vam?

Pri Mt. Goxu je bil ključni problem, da so izgubili določeno število bitcoinov, a luknje niso nikdar zakrpali. Ta je zaradi rasti vrednosti bitcoina sčasoma postala tako velika, da so propadli.

Ste vi pripravljeni na takšne stvari?

Seveda. Sami smo bili tarča napada in tedaj ni bilo nobenega dvoma, da moramo luknjo pokriti takoj. Kupili smo ustrezno količino bitcoinov, izgubo pa smo realizirali z ameriškimi dolarji. Pri dolarjih namreč vedno veš, koliko si dolžan – pet milijonov bo pet milijonov –, medtem ko se lahko pri bitcoinih pet milijonov ob 1000-odstotni rasti cene hitro spremeni v 50 milijonov dolarjev. Če bi tedaj pustili luknjo v bitcoinih, bi bila ta zaradi rasti vrednosti bitcoina danes globoka na desetine milijonov dolarjev.

Po propadu borze Mt. Gox ste bili nekaj časa največja borza za kriptovalute na svetu, danes ste z dobrimi 130 milijoni dolarjev dnevnega prometa okoli desetega mesta. Zakaj ste padli na lestvici, morda zato, ker ponujate manj valutnih parov kot konkurenca?

Ja, vzrok, da nismo več v sami špici, je prav to, da ponujamo manj valutnih parov, kar seveda pomeni tudi manj prometa.

Zakaj je tako?

Na kratko, regulacija.

Tudi v kriptosvetu ji torej ni mogoče ubežati …

Res je. Sedež imamo v Luksemburgu in za vsak nov valutni par moramo pridobiti odobritev in dopolnitev licence, ki definira, s katerimi valutami lahko trgujemo. Ta proces je v realnem svetu precej dolg. Za vsak valutni par traja približno pol leta. (se zamisli) Ampak to v bistvu sploh ni tako slabo. Marsikatera borza iz drugih jurisdikcij, ki lahko hitreje širi ponudbo, se je že opekla in omogočila trgovanje s kovanci, o katerih se je pozneje izkazalo, da so del kakšne prevare. Mi vse takšne zamudimo (smeh).

Ko smo ravno pri prevarah, kaj menite o poplavi prvih javnih ponudb kriptokovancev (ICO), med katerimi ni malo piramidnih shem in drugih prevar?

Obstajajo tudi neposredne prevare, seveda, toda hkrati je treba vedeti, da je ogromno projektov, katerih snovalci so v osnovi dobronamerni, a sledijo idejam nekje visoko v oblakih. Temu bi težko rekel prevara. Vsak, ki se spozna, bo sicer vedel, da je projekt neizvedljiv, toda na svetu je veliko naivnih ljudi.

… ki imajo s pojavom ICO na neki način možnost investiranja v zagonska podjetja. Ni več sita poučenih vlagateljev, skozi katero se je še pred kratkim moral prebiti skoraj vsak startup.

Denar je cenejši, hkrati pa je manjša tudi odgovornost. Dobiti denar od sklada tveganega kapitala je cel proces. Danes lahko napišeš nekaj strani dolgo predstavitev svoje ideje in začneš izdajati svoje kriptožetone.

Tudi sami ste se podali na trg ICO. Vaš je Quantum project, s katerim ste zbrali več kot štiri milijone dolarjev, in vaš je Tokens.net, kjer merite na 15 milijonov dolarjev. Kaj prinašate na trg?

Naredili bomo platformo za trgovanje s kriptovalutami in kriptožetoni, pri čemer ne bo po sredi fiat denarja, kot pri Bitstampu, ampak bodo vse transakcije potekale iz ene kriptovalute v drugo.

Ampak to ni nič novega, kar nekaj borz to že ponuja. V čem boste drugačni?

Ključna razlika je v znanju. Zaradi izkušenj z Bitstampom vem, kaj je treba, da tak sistem deluje, in tudi vem, kaj nas čaka v smislu regulative, ki se obeta tudi za trg ICO. Mislim, da drugi na to niso pripravljeni. Veliko borz je bilo narejenih tako rekoč čez noč, napol kot hobi, a so prerasle v velike sisteme, medtem ko smo Tokens.net že od začetka zastavili kot resno podjetje.

Kriptosvet temelji na ideji decentralizacije in deloma tudi deregulaciji, a hkrati se sami soočate z regulacijo v Luksemburgu, določene zakonodajne okvire lahko pričakujemo na evropski ravni. Je to tveganje za kriptosvet, lahko uniči osnovno idejo?

Ne, jaz to pozdravljam. Zlasti za ICO je regulativa zelo potrebna. Trenutno delamo na samoregulativi, sčasoma bo prišel tudi evropski okvir.

Kako na percepcijo tega sveta pri bolj nepoučenih vlagateljih vplivajo propadi borz, kot je bila Mt. Gox, kjer je veliko ljudi izgubilo denar, pa hekerski napadi, kraje, piramidne sheme …?

To so med seboj zelo različne zadeve. Mt. Gox je propadel zaradi nesposobnosti vodilnih pri upravljanju sredstev. Izginotje 200 milijonov dolarjev valute ether pa je na primer težava v programskem zapisu.

Za takšne primere v bankah ne slišiš tako pogosto.

Ja. Ampak ko iz bank nekaj izpuhti, te običajno same pokrijejo izgubo in ne obešajo stvari na veliki zvon. Ko se kaj takšnega zgodi pri kateri izmed kriptovalut, je vse zapisano v podatkovnih blokih in lahko potem vsi kažejo s prstom.

Ljudje iz bolj klasičnih oblik finančnega sveta že nekaj časa kažejo na kriptosvet z opozorili o napihovanju balona. Ob novi gospodarski krizi naj bi pok balona najglasneje odjeknil prav v kriptosvetu. Se strinjate?

Najprej naj povem, da pri ceni ne špekuliram, v Bitstampu smo posredniki na trgu. Vendar mislim, da bo kriza v tradicionalni ekonomiji precej bolj udarila po delnicah kot kriptovalutah, ki so manj vpete v realni sektor in vse podsisteme. Delnice imajo na drugi strani v svojih portfeljih tudi vzajemni, zavarovalniški in pokojninski skladi. Ko pride kriza, začnejo ljudje dvigovati prihranke in vrednosti delnic padejo.

Se to ne more zgoditi tudi na trgu kriptovalut? Kriza namreč spremeni razpoloženje na trgu in v kriptosvetu je vse več vlagateljev, ki so prišli po hiter zaslužek. Eden od borznih analitikov je rekel, ko se začnejo o naložbah pogovarjati trgovke in frizerji, potem se zagotovo bliža zlom. Danes se že skoraj vsaka gostilniška debata konča pri kriptovalutah.

Kriza bo v tradicionalni ekonomiji precej bolj udarila po delnicah kot kriptovalutah, ki so manj vpete v realni sektor in vse podsisteme.

To je sicer res, ampak moramo se zavedati, da je tako samo v Sloveniji. Ko sem bil v San Franciscu, ni nihče v lokalih razpravljal o kriptovalutah. V Sloveniji imamo občutek, da se ves svet pogovarja o bitcoinu, a je resnica drugačna. Res je, kriptovalute zanimajo veliko ljudi, vendar je to pri več kot sedmih milijardah Zemljanov še vedno izredno majhen odstotek, ki je dosti, dosti nižji kot v Sloveniji. Moramo se zavedati, da je pri nas tako tudi zaradi odmevnosti zgodbe Bitstampa, zaradi tega, ker sva se z Nejcem uvrstila na lestvico najbogatejših. V svetu je medtem še vedno ogromno prostora za rast.

Pot kaže torej navzgor, vendar se pri vlaganjih vendarle ne odločate le za kriptopremoženje.

Z Nejcem sva skupaj investirala v krave. Velika večina denarja, ki sem ga zaslužil, je sicer vezana na kriptovalute, delež v Bitstampu predstavlja približno 90 odstotkov premoženja. Ravno zaradi tega dodatnega denarja ne investiram v kriptovalute, ampak ga razpršim v nakup nepremičnin in zraven je sodila tudi investicija v farmo krav.

Kakšen je pogled na publiciteto, ki ste ji priča v zadnjih časih?

Če bogastvo ustvariš počasi, imaš na to povsem drugačen pogled. Če čez noč zadeneš na lotu, je bogastvo lahko problem. Če pa zgradiš podjetje in prvo leto ne zaslužiš nič, drugo leto si morda začneš izplačevati plačo, šele tretje leto dosežeš neko višjo rast in si začneš izplačevati takšno plačo, kot si si jo vedno želel, je to neka organska rast, s katero raste tudi razumevanje denarja. Po šestih letih sva z Nejcem pristala tu, kjer sva. Danes imam zdrav odnos do denarja, zaradi katerega imam sicer manj pravih prijateljev kot nekoč.