Coworking prostori ponekod povsem zasedeni

Coworking se je v Sloveniji razmahnil zaradi spremenjenega načina dela. "Ko se je pojavil fenomen coworkinga, je vladala gospodarska kriza; veliko ljudi je bilo brez služb in so preko lastne ideje poskušali ustvarjati svoj prihodek. Takrat so bili coworkingi idealna rešitev," je za STA pojasnila Nives Justin z Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj, ki koordinira delovanje Kovačnice v Kranju.

V Kovačnici, kjer trenutno ponujajo dve manjši pisarni in 26 sodelavnih mest, so vsa mesta zasedena, čeprav opažajo, da je obisk uporabnikov čez poletje malo manjši. "Trenutno so to maksimalne zmogljivosti, če bi imeli na voljo več prostora, menimo, da bi zapolnili tudi ta mesta," je povedala sogovornica.

Kreativni center Poligon se medtem na Tobačni v Ljubljani razteza na več kot 1200 kvadratnih metrih. Tam se zato vedno najde prostor za delo, je za STA pojasnil Luka Piškorič iz Poligona. Na dnevni bazi sicer v Poligonu dela od 40 do 70 uporabnikov. Nekateri tam delajo vsak dan, drugi nekajkrat na teden ali nekajkrat mesečno.

"Coworking oz. sodelo je primarno namenjeno sampozaposlenim profesionalcem, saj delo v coworking prostorih - v primerjavi z delom od doma - zmanjšuje njihovo izolacijo in obenem zvišuje njihovo produktivnost," je poudaril Piškorič. Olajšuje tudi razmejitev zasebnega življenje od profesionalnega, kar je pri samozaposlenih pogost problem.

Delo v coworking skupnosti prinaša tudi veliko priložnosti za sodelovanja in pridobivanje projektov. Zelo multidiscipliarne coworking skupnosti, kot je tista v Poligonu, pa omogočajo tudi izjemno hiter dostop do ekspertov in njihovih znanj z različnih področij.

Justinova je spomnila tudi na nizke stroške, saj je delo v coworking prostorih nedvomno cenejše od najema lastne pisarne. V Kovačnici jim ponujajo tudi brezplačno parkirišče, souporabo kuhinje, brezplačni internet, prostor za sestanke in prostor za organizacijo lastnih dogodkov ter tiskalnik in skener.

Prednost je tudi fleksibilnost. "V coworkingu lahko najameš delovni prostor za en dan, en teden, en mesec ali pa eno leto. In vse možne kombinacije vmes. To odgovarja podjetnikom, ki niso na (so)delovnem mestu prisotni vsak dan," je pojasnila sogovornica.

Ob večji učinkovitosti in mnogih podpornih storitvah za mlada podjetja pa je velik plus tudi mreženje. "Za podjetnike začetnike je to najpomembnejše - da srečujejo posameznike in skupine, ki so ali so bili v podobni situaciji, pridobivajo nove kontakte, spoznavajo ljudi," je menila Justinova.

Poligon se financira iz uporabnin, ki jih prispevajo uporabniki, oddaje prostorov za dogodke, ki jih tam organizirajo različni partnerji, ter iz projektov, ki jih izvajajo lokalno ali z mednarodnimi partnerji v tujini. Sicer pa kljub dolgoletnim prizadevanjem, da bi deležniki s strani mesta in države prepoznali potencial coworkinga oz. sodela za opolnomočenje samozaposlenih na področju t.i. kulturnih in kreativnih industrij, kaj dlje od pohval in obljub ni prišlo, opaža Piškorič.

"V tujini je tovrstna podpora razvoju coworking prostorov in kreativnih centrov velikokrat opredeljena in tudi izvajana kot ena ključnih prioritet za razvoj tega področja. To se največkrat kaže v zagotavljanju prostorov z ugodnimi najemninami, subvencioniranjem uporabnin za uporabnike teh prostorov, predvsem pa s sredstvi za izvajanje različnih programov - od organiziranja dogodkov do svetovanj, mentoriranja ipd.," je pojasnil.

Za razliko od tehnoloških parkov in različnih inkubatorjev, za katere država že dolga leta zagotavlja financiranje, coworking prostori te možnosti namreč nimajo.

Kovačnica je medtem deležna več posluha lokalnih oblasti, saj jim finančno podporo nudi Mestna občina Kranj. Nekaj virov pridobijo tudi preko zaračunanih najemnin, večino vsebine in dogodkov financirajo preko nacionalnih in evropskih projektov. "Poleg tega se trudimo pridobivati tudi donacije gorenjskih podjetnikov," je pojasnila Justinova.

Tudi oni pa bi si želeli več podpore države. "Coworking potrebuje aktivnega koordinatorja, ki spodbuja razvoj skupnosti, sodelovanje med uporabniki, zagotavlja ustrezne in uporabne podporne rešitve, pozna ciljno skupine in njihove potrebe, kar pa stane. Nedvomno bi bilo zelo dobrodošlo financiranje, če že ne v opremo, pa vsaj v kader, ki bi preko razvoja coworkingov spodbujal podjetništvo v širšem smislu," se je strinjala Justinova.