Čim več storitev s čim manj kadra

Zaradi staranja prebivalstva, podaljševanja pričakovane življenjske dobe, razvoja v državah tretjega sveta, čedalje višjih stroškov dela ter dražje sodobne opreme se bodo izdatki za zdravstvene storitve na globalni ravni dvignili za 4,1 odstotka, ugotavlja najnovejša Deloittova študija. To do leta 2020 pomeni 8,7 bilijona dolarjev. Danes na svetu živi že 656 milijonov ljudi, starejših od 65 let, to je skoraj toliko, kot je vseh prebivalcev v Evropi. Prioriteta zdravstvenih sistemov po vsem svetu je zato optimizacija delovnih in organizacijskih procesov, uvajanje e-zdravstvenih storitev ter robotizacija.

Želimo si, da bi čim prej prešli tudi na robotsko razdeljevanje zdravil. Recimo, da bi v trenutku, ko zdravnik v elektronski zdravstveni karton zavede zdravilo, robot v naši lekarni tega že spakiral in po cevni pošti poslal do oddelka, kjer bi sestra odčitala črtno kodo in zdravilo odnesla k pacientu.

Čeprav marsikomu vzbuja strah, da bo stikov med zdravniki ali terapevti ter bolniki vedno manj, pa druge poti zaradi prej omenjenih trendov pravzaprav ni. »Uporaba informacijskih rešitev zagotavlja podporo in ponuja možnosti za še bolj kakovostno in učinkovito izvajanje zdravstvene obravnave pacientov. Odnos in zaupanje med zdravstvenimi strokovnjaki ter pacienti pa mora ostati na prvem mestu,« pojasnjuje dr. Dalibor Stanimirović iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Slovenija je po besedah Lorenza Penga, Microsoftovega direktorja za vpeljavo inovacij v zdravstvene sisteme, ena bolj naprednih v Srednji in Vzhodni Evropi. Digitaliziranih imamo že 70 odstotkov zdravniškega sistema. Poznamo e-naročanje, e-recepte, teleradiologijo, e-triažo, zaživel je tudi portal Telkap, ki z videokonferenčno obravnavo pacienta omogoča takojšnje zdravljenje možganske kapi, tudi če v bolnišnici ni nevrologa, in tako prepreči marsikatero smrt. Možgansko kap je namreč mogoče zdraviti, a le če krvni strdek raztopimo v najkasneje 4,5 ure. Tudi Robert Cugelj, generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, je na enem od dogodkov Amchama dejal, da si na vseh ravneh delovanja prizadevajo opraviti »čim več storitev s čim manj ljudmi. Brez tega v zdravstvu ne bo šlo več, saj se bo potreba po bolnišnični obravnavi le še povečevala.«

Za boljšo obravnavo pacientov postaja nepogrešljiva tudi podatkovna analitika. »Vsak dan se soočamo z izzivi, ki odločajo med življenjem in smrtjo, med invalidnostjo in neinvalidnostjo,« pravi Cugelj.

Reuters

Rehabilitacijske terapije brez terapevtov

V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so poleg poslovno-informacijskega sistema digitalizirali tudi klinično pot. To pomeni digitalno voden sprejem pacienta, načrtovanje njegovih rehabilitacijskih ciljev, na podlagi katerih sistem sam predlaga terapijo, vključuje tudi merilne lestvice, po katerih se preverjajo rehabilitacijski cilji. »Začeli smo tudi ustanavljati center modernih tehnologij, kar pomeni na eni strani uvajanje robotizacije, na drugi pa uporabo navideznega prostora s terapevtskimi napravami, ki omogočajo sorazmerno stabilnost pacientov in delujejo skoraj brez človeške interakcije,« je dejal Rugelj. A ker gre pri postavitvi centra za 12 milijonov evrov visoko investicijo, začetka delovanja še ne morejo napovedati. So pa takšni centri po njegovem mnenju v prihodnosti nujni, saj sicer ne bo mogoče zadostiti vsem potrebam po obravnavi.

Z majhnimi koraki do velikih sprememb

Tudi Silvana Šonc, direktorica Bolnišnice Sežana, je na omenjenem dogodku dejala, da so polno zakorakali na pot digitalizacije. Najprej so v skladu z načeli vitkega delovanja organizacij optimizirali vse delovne procese, tako da so iz njih umaknili vse, kar ne ustvarja dodane vrednosti. »Običajno ljudje mislijo, da je za pozitivne spremembe treba vse obrniti na glavo, ampak pri nas se je pokazalo, da se lahko tudi z majhnimi koraki marsikaj predrugači.« Med drugim so vse oddelke v bolnišnici povezali s cevno pošto, po kateri pošiljajo vse, od dokumentov do vzorcev krvi. »S tem smo ukinili ves interni fizični transport in tako povprečje dostave s šestih minut znižali na dve sekundi. Medicinske sestre imajo tako več časa za svoje primarno delo in ne izgubljajo časa z odvečnimi potmi,« je pojasnila Šončeva.

Želijo si robotizirano lekarno

Nadgradili so tudi evidenco storitev. Sistem vodenja storitev v bolnišnični sobi vključuje brezpapirno obravnavo pacienta v sobi, kar pomeni, da vsak zdravstveni delavec opravljeno storitev ob postelji zavede v sistem.

Brez digitalizacije procesov v zdravstvu ne bo šlo več, saj se bo potreba po bolnišnični obravnavi le še povečevala.

Tako nastane elektronski karton, ki je povezan z bolnišničnim informacijskim sistemom. Imajo tudi že en del terapevtskega lista in že testirajo delitev terapije z odčitavanjem črtne kode pacienta. Na ta način, kot je dejala sogovornica, zagotavljajo tudi sledljivost zdravil in drugega medicinskega materiala na celotni poti od dobavitelja do pacienta. »Težav z uvajanjem drugačnega, bolj digitaliziranega dela nismo imeli. Želimo si, da bi čim prej prešli tudi na robotsko razdeljevanje zdravil. Recimo, da bi v trenutku, ko zdravnik v elektronski zdravstveni karton zavede zdravilo, robot v naši lekarni tega že spakiral in ga po cevni pošti poslal do oddelka, kjer bi sestra odčitala črtno kodo in zdravilo odnesla k pacientu. To v svetu že dobro deluje, a je nekoliko dražja storitev, s katero bomo zdaj še malo počakali. Ima pa veliko prednosti in je popolnoma v skladu s cilji vitkega delovanja organizacij.«

Reuters

V nabavi izločajo posrednike

Digitalizacija spreminja tudi načine naročanja zdravniških pripomočkov, izloča člene v verigi vrednosti in povečuje dodano vrednost. Dober primer prakse je pred šestimi leti ustanovljena spletna platforma Medikont, ki prek skupinskih naročil neposredno pri proizvajalcih izloča distributerje, ki običajno zaračunavajo velike provizije, visoke vse do dvesto odstotkov. Platforma povezuje več kot sto zobozdravnikov, njen soustanovitelj, dr. Krištof Zevnik, je idejo dobil, ko je njegov kolega na Poljskem leta 2010 ugotovil, da tamkajšnje bolnišnice za žilne opornice plačujejo polovico manj kot slovenske bolnišnice.

Zobozdravstvene ambulante so s skupinskim naročanjem prek spletne platforme prihranile že več deset milijonov evrov.

»To je bil velik udarec za zakon o javnem naročanju. V Sloveniji je dobro uveljavljena praksa sodelovanja z ekskluzivnimi dobavitelji prek sistema javnih naročil, v tujini pa so že takrat zdravstvene organizacije, kjer so poznali podjetništvo v zdravstvu in kjer obstaja neposredna odgovornost menedžerja za delovanje organizacije, uporabljale neposredno naročanje materialov pri proizvajalcih,« je pojasnil Zevnik. Tako so se domislili spletnega povezovanja zobozdravnikov, ki deluje tako, da v določenem obdobju člani skupnosti oddajajo naročila, ki se potem skupaj oddajo neposredno proizvajalcu. S tem zadostijo zahtevam proizvajalcev po nakupu določene količine ter za materiale dobijo nižje cene, saj izločijo posrednike, ki običajno zvišujejo cene. »Proces je zelo hiter, v manj kot dveh dneh lahko dobimo katerikoli material,« pravi Zevnik.

Spletna menjalnica zdravstvenih materialov

V lanskem letu so razvili spletno menjalnico Medikont, kjer so med seboj povezali ambulante, ki sodelujejo v skupinskem naročanju. Če kateri od njih zmanjka materiala, še preden se oblikuje novo naročilo, ji druga ambulanta material lahko posodi ali preproda. »Glavni namen skupnosti je nakupovanje cenejših materialov. Ocenjujemo, da plačujemo tudi do sedemdeset odstotkov nižje cene od tistih, ki naročajo od distributerjev, skupaj pa smo prihranili že več deset milijonov evrov,« pravi sogovornik. Delovanje njihove skupnosti pa vpliva tudi na cenovno politiko posrednikov, saj so, kot pravi Zevnik, nekateri že znižali svoje marže, da so lahko ostali konkurenčni. »Ostaja le še vprašanje časa, kdaj se bodo stare distribucijske poti ukinile, večletne pogodbe prenehale sklepati in bodo tudi preostali zdravniki začeli kupovati neposredno od proizvajalcev.« In kaj lahko na področju digitalizacije zdravstva pričakujemo v prihodnjih dveh letih? »V prihodnosti bodo zdravniki ne le naročali materiale, ampak jih s pomočjo 3D-tehnologije tudi tiskali, računalniški boti bodo izvajali funkcionalno diagnostiko, plačevanje zdravstvenih storitev pa bo delovalo na tehnologiji veriženja blokov.«

Reuters

Na blockchainu do posveta z zdravnikom

Na tej tehnologiji bo začela delovati nova aplikacija, pri razvoju katere je sodelovala tudi slovenska ekipa strokovnjakov. Na Medicohealtu, ki deluje na blockchainu, se bodo lahko bolniki posvetovali z najprimernejšim zdravnikom specialistom. »Posameznik se bo prijavil v sistem, razložil svoje težave ter pridobil ocene in razpoložljivost zdravnikov specialistov po vsem svetu, s katerimi bo lahko anonimno stopil v stik,« je za STA pojasnil eden izmed ustanoviteljev startup podjetja Medicohealt Andrej Muževič. »Omenjena tehnologija namreč zagotavlja anonimnost posredovanja podatkov tako, da so njeni uporabniki v sistem prijavljeni s šiframi, in če tega nočejo, jim njihove identitete ni treba razkriti. Ne gre za enormno bazo podatkov. Ravno to je prednost te tehnologije. Gre za decentralizirano hranitev podatkov. Podatki so razpršeni po več računalnikih. Vsak podatek hrani vsak posameznik v sistemu. Ker ni centralne baze, ni vdora v bazo podatkov,« je še pojasnil Muževič. Uporabnik tako sam upravlja svoje podatke in odloča, kdo bo imel dostop do njih. Trenutno naj bi imeli po lastnih navedbah v bazi več kot 2,5 milijona zdravnikov specialistov iz vsega sveta. Imenik in dostop do zdravnikov je že v delujoči obliki, uporabnikom pa bo po besedah soustanovitelja Milana Raljiča na voljo v kratkem.