Cilj je povečati kolač za vse

Ne, ne gre za strašenje okoljevarstvenikov z grožnjami, proti katerim ni rešitev. Gre za iskanje poslovnih modelov, ki omogočajo, da vire v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje in tako krepimo konkurenčnost. Če želimo sedanje, linearne modele preoblikovati v krožne, se s tem odpre polje novih povezovanj in poslovnih sodelovanj.

Primer: Ste vedeli, kako zadnjih nekaj let v Atlantisu v ljubljanskem BTC ogrevajo vodo v bazenih? V njihovi soseski je podjetje Julon Aquafil, eden pomembnejših svetovnih proizvajalcev najlona. Pri proizvodnji tega materiala nastaja toplotna energija v obliki vroče vode, ki je za podjetje odvečna energija. Najenostavneje bi jo bilo zavreči. A v Aquafilu in Atlantisu so konec leta 2015 uvedli sodelovanje tako, da so potegnili nekaj sto metrov cevi do Atlantisa in omogočili ogrevanje bazenske vode.

Aquafil ne dela več najlona iz nafte, temveč iz zavrženih ribiških mrež, preprog in drugih odpadkov iz najlona, ki jih v posebej razvitem krožnem tehnološkem ciklu ponovno uporabi. S tem korakom so začeli vstopati tudi v povsem nova poslovna partnerstva – na primer z londonskim živalskim vrtom ali ribiči na Filipinih.

»Lani so nas predstavniki Svetovnega gospodarskega foruma vprašali, ali znamo postati odskočna deska za spodbujanje prehoda regije v krožno gospodarstvo. Če te vloge ne bo prevzela Slovenija, jo bo zagotovo posvojila katera druga država v regiji«, pravi idejni vodja in motor krožnega gospodarstva v Sloveniji Ladeja Godina Košir

V Sloveniji namreč natanko leto dni deluje zasebna iniciativa Circular Change (Krožna sprememba), povezovalna platforma, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo (www.circularchange.com). Idejna vodja je Ladeja Godina Košir, predsednik posvetovalnega odbora pa nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Prihodnji teden, 11. in 12. maja, organizirajo dvodnevno konferenco, v četrtek v Ljubljani in v petek v sodelovanju z vladnim partnerstvom za zeleno gospodarstvo v Mariboru. Cilj konference je predstavitev domačih in mednarodnih primerov dobre prakse krožnega gospodarstva ter vključitev Slovenije v iniciativo Svetovnega gospodarskega foruma.

Osrednji govornik prvega dne bo nizozemski svetovalec Christiaan Kraaijenhagen, inovacijski strateg v podjetju Innoboost, pred tem pa zaposlen v Philipsu in jeklarskem podjetju Tata Steel ter avtor knjige 10 korakov do krožnih poslovnih modelov.

Tadej Regent

Kaj se dogaja z življenjskimi cikli izdelkov

Z voditeljico platforme Circular Change Ladejo Godina Košir smo spregovorili o ambiciji, da Slovenija postane odskočna deska za regijo, ki bi poleg sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije vključevala še Češko in Slovaško, pri vpeljevanju krožnega gospodarstva kot sistemske spremembe.

Kakšne priložnosti ponuja krožno gospodarstvo prebivalcem, mestom, podjetjem in državi?

»Ker so viri omejeni, ker njihove cene nihajo, ker je Evropa uvozno odvisna od virov, moramo za doseganje večje konkurenčnosti obvladovati tveganja in stroške materialov in energentov, če želimo, da vrednost dela ne bo še naprej upadala. Ko enkrat nekaj kupimo, je zato oportuno, da uporabljene materiale čim večkrat uporabimo. Še pred tem pa se lahko vprašamo, kaj bomo proizvedli, zakaj in kako. Na način, da bo izdelek mogoče čim dlje vzdrževati, popravljati, obnavljati, nadgrajevati in šele čisto na koncu reciklirati, namreč bistveno določimo njegovo usodo, v kateri je lahko manj ali pa več priložnosti za ponovno uporabo in pretvorbo snovi in energentov, ki jih vsebuje. To je ekonomski argument za krožno gospodarstvo.«

Velja to za manjše, obrtne delavnice ali tudi za večja podjetja?

»Poglejmo primer multinacionalke Philips: izdeluje aparate za magnetno resonanco, ki vsebujejo veliko dragih elementov. Ob prodaji se s kupcem dogovorijo za ponoven prevzem stroja, ko se mu bo iztekla življenjska doba. Vendar temu ne sledi reciklaža, temveč prenova in nadgradnja aparata – tako programske kot strojne opreme.

Philips ima tovarno, namenjeno izključno predelavi rabljenih aparatur: celotno napravo za magnetno resonanco razgradijo, očistijo, obnovijo in ponovno prodajo. Kdo so kupci? Najbolj razvite zasebne klinike v razvitih državah. Philips tako isti izdelek proda dvakrat, stroški pa so pri tem mnogo nižji, kot bi bili za izdelavo novega aparata. Dobiček je torej večji.«

Kakšne priložnosti Sloveniji prinaša platforma Circular Change?

»Naš osrednji namen je prepoznavanje, vključevanje, povezovanje in izobraževanje deležnikov, ki vstopajo v nove, krožne modele sodelovanja. Ker gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za sistemsko spremembo, je ta možna, če soustvarjajo podjetja, lokalne skupnosti, mesta, izobraževalne institucije, raziskovalci, nevladne organizacije in seveda vlada. Cilj takšnega sodelovanja je povečati skupni kolač za vse. Iščemo nove rešitve, inovacijske preboje.«

Kako doseči, da imajo vsi partnerji nekaj od sodelovanja?

»Najprej je treba znati izraziti lastno zgodbo, izziv, interes. Na tej točki se lahko začne povezovanje brez fige v žepu. Voditeljstvo in pogum za učenje sta nujni sestavini uspeha. Lani smo s partnerji v domačem in mednarodnem prostoru soustvarili več kot 70 dogodkov. Utrdili smo sodelovanje s fundacijo Ellen MacArthur, največjo globalno fundacijo za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, v program katere se je vključila tudi Slovenija. Vabljeni smo v iniciative Svetovnega gospodarskega foruma, kot govorci smo bili udeleženi pri postavljanju evropske platforme za krožno gospodarstvo v Bruslju. Smo glasniki krožnega gospodarstva in nekakšna 'krožna gospodarska diplomacija', ki v svetovnem merilu krepi prepoznavnost Slovenije kot referenčne zelene države v digitalni Evropi.«

Čemu je namenjena konferenca?

»Želimo preiti od besed k akciji. K prepoznavanju zelo konkretnih priložnosti in sooblikovanju projektov, ki temeljijo na povezovanju med podjetji, institucijami, državami in mesti. Podjetjem predstavljamo partnerje in iniciative, s katerimi se lahko povežejo in razvijejo sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni. Primarna naloga platforme je, da povezujemo potenciale za nove, inovativne krožne razvojne posle, izobražujemo in usposabljamo ter omogočamo pretok znanja.«

Kako je s primeri dobre prakse?

»Platforma Circular Change je lahko uspešna, če imamo pregled nad deležniki, nad njihovimi potrebami, interesi in cilji. Tako jih lahko med seboj povezujemo. Opažamo, da nam vedno znova manjkajo konkretni opisi dobrih praks. Letos nam je denimo za nagrade the circulars, ki jih podeljuje Svetovni gospodarski forum, uspelo spodbuditi prijavo 11 slovenskih primerov. To je bil pomemben korak za prepoznavnost podjetij, Valtex je dobil tudi posebno priznanje za svoj poslovni model. Tu je mesto Maribor, ki se je povezalo s Šentiljem in Ptujem, imajo projekt WeCycle, s katerim želijo severovzhodno regijo postaviti na zemljevid krožnih evropskih regij.«

Pahorjansko vprašanje: na kateri vlak se lahko Slovenija usede z modelom krožnega gospodarstva?

»Na vlaku je že Nizozemska kot ena najbolj naprednih držav pri uveljavljanju krožnega gospodarstva. Ob predsedovanju EU v prvi polovici preteklega leta so se pozicionirali kot 'Netherland as a Circular Hotspot'. Predstavili so najboljše prakse, objavili dokument na to temo. Okrepili so sporočilo članicam EU, da krožno gospodarstvo prinaša nove priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, ohranjanje okolja in razvoj novih poslovnih priložnosti.

Poleg nizozemske lokomotive je lani prispelo vprašanje predstavnikov Svetovnega gospodarskega foruma, ali znamo postati odskočna deska za spodbujanje prehoda regije v krožno gospodarstvo. Če te vloge ne bo prevzela Slovenija, jo bo zagotovo z veseljem posvojila katera druga država v regiji.

Ambicija naše platforme je, da v sodelovanju z različnimi deležniki, predvsem pa v spoju gospodarstva in vlade, spodbudimo inovacijski potencial, uporabo znanja in izkušenj, ki jih v tem prostoru imamo, ter na tej podlagi soustvarjamo v smeri večje mednarodne konkurenčnosti in krepitve kakovosti življenja nas vseh. Slovenija je lahko 'vzorčno igrišče' za akterje krožnega gospodarstva.«