Christoph Boschan, direktor Dunajske borze

Dunajska borza (Wiener Börse) še vedno deluje, vendar ne več v veličastni neorenesančni palači, ki spominja na veliko gledališče in so jo leta 1870 zgradili posebej za poslovanje borze. Borzno trgovanje z vrednostnimi papirji zadnje čase opravljajo samo še elektronsko, zato se je leta 2001 preselila v neko drugo, še starejšo dunajsko palačo. Njen sedež je odtlej v palači Caprara-Geymüller, zgrajeni leta 1698, eni najstarejših baročnih zgradb v zgodovinskem središču Dunaja. Tu smo obiskali Christopha Boschana, direktorja Dunajske borze.

Boschan, rojen leta 1978 v Berlinu in po izobrazbi doktor prava, je najprej delal na Berlinski borzi in v nekaterih drugih finančnih podjetjih v nemškem glavnem mestu, pozneje tudi v Londonu. Nato se je preselil v Stuttgart in napredoval do položaja direktorja tamkajšnje borze. Od lanskega septembra je generalni direktor Dunajske borze.

Hitro bogatenje v zadnjih 12 mesecih

Od začetka letošnjega leta do poznooktobrskega dne, ko pišemo ta članek, je vodilni indeks Dunajske borze, to je ATX, zrasel za 28,82 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa kar za 39,81 odstotka. »Nobena druga borza na svetu ni v zadnjem letu dni postala tako privlačna kakor naša,« poudarja Boschan. V prvi polovici leta je skupni promet dosegel skoraj 36 milijard evrov in bil tako za tretjino večji kot v tem obdobju lani. Približno 80 odstotkov so ga ustvarili kupci oziroma prodajalci iz tujine.

Dunajska borza ima okoli 90 zaposlenih in je enajsta največja finančna borza v 28 članicah EU, nam pove Boschan. Poleg trgovanja z vrednostnimi papirji se je specializirala za pripravo indeksov in drugih finančnih kazalnikov za več kot deset borz v državah srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope, vse do Kazahstana. »Pripravljamo 130 različnih indeksov,« pojasnjuje sogovornik. Dunajska borza to počne s svojim nadrejenim holdingom CEESEG. Intenzivno poslovno sodeluje tudi z Ljubljansko borzo. »Seveda imajo vse te borze svoje borzne indekse, toda mi imamo številne stranke, mednarodno dejavne banke in druge finančne organizacije, ki zelo rade uporabljajo naše indekse teh borz. Ti indeksi koristijo našim strankam, ko razvijajo in tržijo različne finančne izdelke. Indekse smo začeli razvijati leta 1998, najprej za madžarske, češke in poljske borze, nato smo še naprej razvijali svoje poslovanje. Zdaj smo vodilni na trgu za borzne indekse v tem delu Evrope,« pravi Boschan. Na seznamu indeksov, ki jih trži Dunajska borza, med drugim opazimo »SBI TOP – slovenski indeks blue chipov«. »Celo borze v Pragi, Budimpešti, Ljubljani in od nedavna v Zagrebu uporabljajo trgovinske sisteme naše borze,« dodaja Boschan.

Arhiv avtorja

Bančni, energetski, gradbeni in industrijski velikani

ATX, glavni domači indeks Dunajske borze, spremlja razvoj cen delnic dvajsetih največjih avstrijskih podjetij, ki tu ponujajo svoje delnice. Pri njem upoštevajo samo pravne osebe s sedežem v Avstriji. Dvakrat na leto, marca in septembra, odločajo, katera podjetja bodo uvrstili v indeks. »Pri največjih upoštevamo njihovo tržno vrednost, torej število delnic, pomnoženo z borznim tečajem. Toda glavno merilo za ATX ni skupna tržna vrednost, ampak samo tisti del vrednosti podjetja, ki je v razpršenem lastništvu, torej del, ki se pojavlja na primarnem trgu Dunajske borze. Na primer, 48 odstotkov delnic avstrijskega naftno-energetskega koncerna je v razpršenem lastništvu, ne pa v lasti podjetij, ki so lastniki OMV. Zato je 'reprezentativni kazalnik' OMV za izračunavanje indeksa ATX 0,48 ali zaokroženo 0,5,« pojasnjuje direktorjev sodelavec. Poleg tega pri indeksu ATX upoštevajo še plačilno sposobnost. To pomeni, da se mora povprečen dnevni borzni promet delnice, izražen v denarju, uvrstiti med 25 najbolje prodajanih ali kupljenih delnic na primarnem trgu Dunajske borze.

Osem vodilnih podjetij na Dunajski borzi ima skoraj tričetrtinski delež v indeksu ATX. Bančna skupina Erste tudi letošnjo jesen ohranja največji relativni delež (približno 20-odstotni), sledijo ji OMV (16 odstotkov), holding za proizvodnjo jekla Voestalpine (11 odstotkov), bančna skupina Raiffeisen International (9-odstotkov), koncern za strojegradnjo in gradnjo industrijskih objektov Andritz (7 odstotkov), BUWOG, eno vodilnih podjetij za stanovanjsko gradnjo v Avstriji in Nemčiji, s 5,5-odstotnim deležem, ter s 4-odstotnim deležem Wienerberger, vodilni svetovni proizvajalec opek (dve od okoli dvestotih tovarn ima na severovzhodu Slovenije).

ATX izračunajo tako, da nobeno podjetje v njem ne more imeti več kot 20-odstotnega deleža. Toda v praksi se dogaja, da kakšno podjetje občasno doseže nekoliko višji delež, to pa je odvisno od razvoja tečaja delnic tega podjetja.

Po direktorjevih besedah je eden njegovih največjih izzivov, kako prepričati Avstrijce, da bi čim več vlagali v vrednostne papirje na borzi. Po statističnih podatkih narodne banke so avstrijska gospodinjstva ob koncu leta imela v lasti kapital, vreden dobrih 625 milijard evrov. Od tega je kljub že več let nizkim obrestim, ki so nižje od stopnje inflacije, še vedno približno petina skupnega zasebnega kapitala shranjena na hranilnih knjižicah. Od skupnega zasebnega denarja v Avstriji so v delnicah samo kakšni štirje odstotki.

Boschan opozarja, da je bila v zadnjih 25 letih na Dunajski borzi povprečna rast kapitala za vlagatelja sedem odstotkov na leto. »Poudarjam, da je to povprečna vrednost za celotno obdobje. Seveda so medtem vrednosti večkrat zelo nihale,« pravi in svari kupce delnic, naj ne pričakujejo kratkoročnega ustvarjanja (visokega) dobička. Od takšnega razvoja na finančnem trgu v zadnjih 25 letih, nizkih bančnih obresti in zanesljive rasti vrednosti delnic, pravi, je »žal imela korist samo maloštevilna elita«.

»Glavne strateške naloge naše borze so, da avstrijskim emitentom ponudimo čim boljši domači trg, čim večjo prepoznavnost in največjo likvidnost ter da vendarle naredimo nekaj resnično novega za Avstrijo – da tudi same Avstrijce spodbudimo, da bodo vlagali na Dunajski borzi,« sklene direktor.