Četrt stoletja boja proti smrtonosni bolezni

Pisal se je 7. november 1991. Slovenija je bila tako mlada, da ji ZDA še niso priznale samostojnosti, ko je onkraj luže pred mikrofone zbranih novinarjev stopil eden največjih igralcev košarke vseh časov, prvi zvezdnik ekipe Los Angeles Lakers Earvin Magic Johnson. A namesto o novi košarkarski sezoni v ligi NBA je pri komaj 32 letih spregovoril o – koncu svoje kariere.

»Zaradi virusa HIV, s katerim sem se okužil, bom moral zapustiti Lakerse,« je začel s precejšnjo mirnostjo, na usta se mu je prikradel celo rahel nasmešek: »Še veliko časa bom hodil naokrog, v načrtu imam dolgo življenje, v katerem vas [novinarje] bom še naprej stalno nadlegoval.« V te besede ni verjel nobeden od navzočih. Kljub Johnsonovi izredno dobri telesni pripravljenosti, milijonom na bančnem računu in zagotovljeni oskrbi najboljših zdravnikov je javnost novico sprejela kot smrtno obsodbo.

Toda besede Magica Johnsona so se izkazale za preroške. Dobrih 26 let pozneje mu zdravje še vedno služi. Mnogi drugi zvezdniki medtem niso imeli te sreče. Dobra dva tedna po tiskovni konferenci, zaradi katere je ves svet začel govoriti o virusu HIV in aidsu, je zaradi te bolezni umrl Freddie Mercury, legendarni pevec skupine Queen. Pol leta pozneje je boj z njo izgubil vizionar in avtor priljubljenih znanstvenofantastičnih del Isaac Asimov. Leta 1993 je enaka usoda doletela vrhunskega tenisača Arturja Asha, po katerem se danes imenuje osrednje teniško igrišče v New Yorku, kjer se najboljši vsako leto merijo za zadnji grand slam v letu. Dve leti za Ashem je aids vzel življenje tudi Ericu Lynnu Wrightu, bolj poznanemu pod imenom Eazy E, ki je bil s skupino N.W.A. eden ključnih izvajalcev rapa v 90. letih prejšnjega stoletja.

Reuters

Strah pred neznanim

Aidsova žetev med zvezdniki je v javnost dokončno vnesla strah pred virusom in boleznijo, o katerih je bilo v 90. letih prejšnjega stoletja še vedno razmeroma malo znanega. In to kljub dejstvu, da so bili prvi smrtni primeri stari že več kot desetletje. Virus HIV je prvič množično sejal obolenje za aidsom v homoseksualnih skupnostih New Yorka in Los Angelesa leta 1981. V mestu, ki nikoli ne spi, je več moških umrlo za zelo agresivno in nenavadno obliko raka (Karposijev sarkom), v Los Angelesu pa so se prej mladi in zdravi moški nenadoma začeli spopadati z resnimi pljučnimi in drugimi imunskimi težavami. Do konca leta je bilo v obeh mestih 121 smrtnih žrtev. Nihče ni vedel, kaj povzroča raka in druga imunska obolenja. Mediji so bolezen v vsesplošni histeriji poimenovali »kuga homoseksualcev« – mnogi so umrli sami, stigmatizirani in brez ustrezne oskrbe –, dokler niso raziskovalci francoskega inštituta Plasteur leta 1983 uspešno izolirali in poimenovali virusa HIV.

Politika, zlasti ameriška s tedanjim predsednikom Ronaldom Reaganom, je dolgo zanikala epidemijo virusa HIV in aidsa oziroma je ni jemala resno. Tako je bilo do trenutka, ko je o njej spregovoril Magic Johnson.

Do danes je za zapleti zaradi aidsa umrlo že več kot 35 milijonov ljudi, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Čeprav se delež zdravljenih vsako leto povečuje, se še vedno veča tudi število okuženih. Teh je trenutno med 30,8 in 42,9 milijona, od tega okoli dva milijona otrok, ocenjujejo pri Unaidsu, programu Združenih narodov, katerega poslanstvo je boj proti epidemiji virusa HIV in obolenja za aidsom.

Reuters

Slovenski milni mehurček

Danes je na voljo precej različnih učinkovitih možnosti zdravljenja, ki temeljijo na protiretrovirusnih zdravilih, zaradi katerih lahko okuženi z virusom HIV živijo skoraj povsem normalno življenje. A to je lahko tudi eden od vzrokov za potencialno nevarnost nastanka nove epidemije tega virusa. Če so ljudje nekoč trepetali v strahu pred aidsom kot neozdravljivo boleznijo, zaradi katere lahko propadejo v nekaj tednih, si danes z njim ne belijo več glave. Manj denarja se namenja za raziskave, manj je akcij ozaveščanja o potencialnih tveganjih in načinih, kako se lahko okužimo z virusom HIV, in posledično je manj tudi previdnosti mladih med spolnimi odnosi.

V Sloveniji se na srečo to še ne pozna v številkah, čeprav se je morda lani zdelo drugače. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) so namreč pokazali, da se je lani z virusom HIV na novo okužilo kar 59 ljudi. »To je več kot kadarkoli doslej v enem letu,« je poudarila dr. Irena Klavs z Nijza. A trend se letos ni nadaljeval, saj je bilo na testiranjih ugotovljenih več kot polovico manj okužb, in sicer 33, kar je najmanj v zadnjem desetletju.

Slovenija je sicer tradicionalno na samem repu po pogostosti prijavljenih primerov novih okužb s HIV, po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz Stockholma za leto 2015 jih bilo manj na 100.000 prebivalcev le na Slovaškem. Kljub temu se število Slovencev, ki živijo s HIV, povečuje iz leta v leto. Vendar to niti ni tako slabo, saj sočasno pomeni, da se velika večina uspešno zdravi in živi dolgo življenje. »Zaradi odličnega zdravljenja je smrti zaradi okužbe s HIV razmeroma malo. Tako se število ljudi, ki živijo s HIV, povečuje,« je pojasnila Klavsova.

Koliko Slovencev je okuženih z virusom HIV

»Na vsakih tisoč prebivalcev živi pri nas manj kot ena okužena oseba,« je ocenila Klavsova. Nijz je doslej ugotovil 791 okužb s HIV, od leta 2006 do konca 2016 je bil HIV ugotovljen pri 501 osebi. V tem času je za aidsom zbolelo 122 ljudi, boj za življenje jih je izgubilo 26. Z natančnim številom okuženih je sicer težko postreči, saj je mogoče ugotoviti okužbo zgolj s testiranjem, za katero pa se mnogi nikdar ne odločijo. »Če 'poučeno' ugibam, gre verjetno za nekaj sto ljudi. Približno tretjina okuženih ne ve za svojo okužbo,« je povedala žalostno dejstvo Klavsova. To pomeni zamujeno priložnost za uspešno zgodnje zdravljenje in preprečevanje novih okužb.

Milijarde naredile razliko, potem je prišel Trump

Magic Johnson je bil morda prvi, ki je svet prepričal, da se lahko okužba z HIV »pripeti vsakomur«, da ni omejena samo na skupnost istospolno usmerjenih moških. Z drugimi zvezdniki – skupina Queen je kmalu po smrti pevca Freddieja Mercuryja priredila koncert za ozaveščanje o aidsu, ki so ga prenašali v 76 državah, eni milijardi ljudi – je naredil veliko tudi za začetek resnega gibanja proti širitvi epidemije HIV in aidsa ter tlakoval pot raziskavam, ki so pripeljale do učinkovitega zdravljenja.

A vse to še ne pomeni, da smo kot človeštvo premagali virus in bolezen, ki še naprej terja najhujši davek v manj razvitih krajih, predvsem v Afriki, kjer živi okoli 70 odstotkov vseh ljudi na svetu, okuženih s HIV. Število na novo okuženih se sicer zmanjšuje, skupno število okuženih pa trmasto vztraja v okolici 37 milijonov – približno toliko prebivalcev ima celotna Poljska, šesta največja evropska država.

Leta 2011 je WHO ocenila, da bi morale za uspešen boj proti virusu HIV in aidsu države članice do leta 2015 okrepiti trošenje na 22 do 22 milijard dolarjev na leto. Lani je bilo v ta namen zbranih 19,1 milijarde dolarjev, do leta 2020 pa bi se moral znesek povečati na 26 milijard dolarjev. Toda ni rečeno, da se tudi bo. Donald Trump ima podobno kot nekateri drugi republikanski predsedniki precej odklonilen odnos do investicij v zdravje. ZDA, ki so doslej namenjale največ za boj proti HIV in aidsu, naj bi tako svoj proračun v prihodnje zmanjšale za petino.

Reuters

Zdravila: odrešitev in potuha

Na srečo so zdravljenja vse bolj učinkovita. Če je bilo zaradi lastnosti virusa HIV, da mutira in postane odporen proti zdravilom, nekoč zdravljenje skorajda nemogoče, so farmacevtska podjetja z mešanjem različnih zdravil le poiskala pravo formulo. Danes je trg zdravil proti virusu HIV vreden več kot 20 milijard dolarjev, kar pomeni, da je virus lahko tudi donosen posel.

Vse več je tudi takšnih zdravil, ki preprečujejo, da bi okuženi virus širili naprej. Eno takšnih je truvada, ki ga proizvaja farmacevtski velikan Gilead Sciences. Z zdravilom, ki stane v ZDA okoli 1500 dolarjev, pri nas pa je treba za škatlico s 30 tabletami odšteti okoli 450 evrov, ustvari več kot 3,5 milijarde dolarjev letnih prihodkov. Gilead Sciences je daleč največji igralec na trgu, s kar štirimi od desetih najbolj prodajanih zdravil proti HIV. Z dvema razmeroma novima zdraviloma triumeq in tivicay napoveduje boj za vrh še GlaxoSmithKline.

Kombinacija ozaveščenosti ljudi, milijardnih vložkov držav članic UN za boj proti virusu HIV in preboja farmacevtskih velikanov je HIV precej manj nevaren kot še pred nekaj leti. Od vseh smrti zaradi bolezni je imel aids leta 2006 več kot 3,6-odstotni delež, lani pa se je ta zmanjšal že pod 1,9 odstotka ali na okoli milijon smrti. Če se bo trend nadaljeval, bo leta 2030 zaradi HIV oziroma aidsa umrlo »le« še 400.000 ljudi na leto.

Toda zmaga še ni popolna. V preteklosti je HIV že dokazal, da je sposoben mutirati in postati odporen proti zdravilom pa tudi mnogi uporabniki protiretrovirusnih terapij so spet precej bolj neprevidni pri spolnih srečanjih. »Včasih sem uporabljal kondome občasno, danes izredno redko,« je povedal eden izmed njih za Bloomberg. Prav lahko se torej zgodi, da bo učinkovito zdravljenje HIV imelo za posledico porast obolenj za drugimi spolnimi boleznimi.

Reuters

Kaj je virus HIV in kaj aids?

HIV ali virus človeške imunske pomanjkljivosti (angl. human immunodeficiency virus) je ob sami okužbi precej nedolžen. Virus, ki se širi s spolnimi odnosi, okuženo krvjo in pri souporabi okuženih igel, ob prvem napadu na imunski sistem doživi hiter protiudarec. Toda skromno število celic preživi v telesu gostitelja. Te se z leti množijo in brez zdravljenja ponavadi v desetletju dosežejo kritično število. Tedaj začne virus pobijati določene bele krvničke (krvničke T2), ki so ključne za boj proti boleznim in infekcijam. Na tej točki preloma virus HIV povzroči nastanek sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti ali aids (angl. acquired immune deficiency syndrome – aids). Zaradi aidsa je telo obolelega tako rekoč brez imunskega sistema, torej obrambe.