Cestni križi in težave

Zdaj, nekaj let pozneje, ne manjka zaskrbljenosti, saj so prišli nakopičeni računi za gradnjo. Ta ni bila poceni. Hrvaško je 13-letna gradnja Dalmatine stala približno 3,2 milijarde evrov –, zdaj so prišle v plačilo večmilijonske, pravzaprav milijardne obveznosti zaradi posojil.

Gradnjo so spremljale številne afere, v katerih so milijonski zneski, namenjeni za prometnico, končali v žepih zasebnikov. Med osumljenimi so tudi nekateri izmed nekdanjih vodilnih ljudi v javnih podjetjih, ki so skrbela za gradnjo. Afere so za zdaj brez sodnega epiloga, je pa pred kratkim sodišče potrdilo obtožnico proti Božidarju Kalmeti, zadrskemu županu in nekdanjemu ministru za promet v vladah Iva Sanaderja in Jadranke Kosor ter enemu najbližjih strankarskih sodelavcev nekdanjega predsednika HDZ Tomislava Karamarka. Preiskovalci so posumili, da je Kalmeta z več osebami iz javnih podjetij Hrvatske autoceste in Hrvatske ceste odtujil skoraj štiri milijone evrov. »Hobotnica, narejena na podlagi domnevnih afer s cestami – barvanje predorov Mala Kapela in Sveti Rok, ki je državo stalo neverjetne tri milijone evrov, je le ena od odmevnejših afer – bi imela na desetine, če ne kar na stotine krakov,« mi je pred kratkim dejal ugleden hrvaški odvetnik. Na vprašanje, kdaj bi utegnila priti na dan vsa resnica o »cestnih križih in težavah«, pa je le zmignil z rameni, češ, kdo bi to vedel.

Od vzhičenosti do zaskrbljenosti

Hrvaška država 
nima denarja za poplačilo podjetij Hrvatske autoceste (Hac) in Autoceste Rijeka–Zagreb (ARZ).

Hrvaška država nima denarja za poplačilo nakopičenih obveznosti državnih cestarskih podjetij Hrvatske autoceste (Hac) in Autoceste Rijeka–Zagreb (ARZ). Zgolj glavnica dolgov obeh družb znaša več kot 4,3 milijarde evrov, letos pa bosta morali odplačati obroka v vrednosti 640 milijonov evrov (Hac) in 127 milijonov evrov (ARZ). Hacu, ki skrbi za dobrih 920 kilometrov avtocest, se bo posojilna pogodba iztekla leta 2031, družba ARZ (ta ima na skrbi približno 300 kilometrov avtocest) pa mora zadnji obrok posojila plačati leta 2034. Zato ne preseneča, da bi Hrvaška rada iztržila čim več od Svetovne banke, s katero vlada Andreja Plenkovića išče rešitve za plačilo obveznosti. Po napovedih naj bi bil sporazum podpisan najkasneje konec marca, vendar je to povsem neuradna informacija. Bodo pa najbrž za pomemben vir dotoka denarja poskrbeli turisti, saj je država že napovedala podražitev cestnin, in sicer za pet oziroma deset odstotkov, sklep pa naj bi vlada potrdila te dni. Mimogrede; vožnja do Splita bi se tako v sezoni podražila za približno 1,20 evra.

cropix

Odrezanost juga

Pri tem zapišimo, da koncesionarska družba Bina Istra, v kateri je največji koncesionar francosko podjetje Bouygues, že nekaj let sezonsko draži cestnine za deset odstotkov na 141 kilometrov »svojih« avtocest v hrvaški Istri. Večinski lastnik družbe Autocesta Zagreb–Macelj, avstrijski gradbinec Strabag, ki skrbi za 60 kilometrov avtocest, za zdaj ni napovedal podobnih ukrepov.

Posebna zgodba je povezava s skrajnim jugom. Ta je po kopnem še kar odrezan od matične države in glavnega mesta, vse oči pa so že nekaj let uprte v Evropsko unijo, ki odloča, ali bo podprla gradnjo mostu proti polotoku Pelješcu. Zgodba o tej cestni jari kači je hudo zanimiva. Začela se je leta 2003, ko je vladajoča HDZ na ves glas obljubljala gradnjo mostu. Leta 2005 je takratni premier Sanader slovesno oznanil začetek pripravljalnih del za gradnjo. Med drugim je napovedal, da se bo po mostu mogoče peljati že leta 2008.

Sanader je leta 2007 vnovič obiskal gradbišče in zbranim čestital za uspešno nadaljevanje del (čeprav je bilo vsakomur jasno, da se niso premaknila z mrtve točke) ter napovedal, da bo povezava stekla leta 2012. Gradbišče je obiskal še leta 2009, tik pred drugim krogom lokalnih volitev. Leta 2010 so bila dela ustavljena, dotlej pa je bilo opravljenih le tri odstotke. Leta 2012 je levosredinska koalicija, ki je prevzela oblast iz rok HDZ, preklicala dogovore za gradnjo mostu, izvajalcem del pa poplačala dva milijona evrov. Prav ta koalicija je nato napovedala, da bo tretji začetek gradnje bržkone spomladi 2016, rok za dokončanje je bil določen za leto 2019. Od napovedi ni bilo nič, le splavala je po vodi. Pravzaprav se je utopila v morju.