Čeprav brez kapitana, še vedno največja ladja v EU

Že sedmič kraljuje na lestvici najvplivnejših žensk na svetu, ki jo pripravlja Forbes. In vendar se hkrati zdi, da politična zvezda nemške kanclerke Angele Merkel v domačih krajih počasi zahaja. Vsaj tako bi lahko komentirali zadnje volitve, kjer je njeno zavezništvo krščanskih demokratov (CDU) in krščanskih socialistov (CSU) doživelo 14 odstotnih točk globok padec podpore glede na prejšnje volitve.

Kljub temu se bo gospa Merkel zelo verjetno obdržala na položaju in ostala kanclerka še peti zaporedni mandat, s čimer bi v tekmi za naziv najvplivnejše voditeljice novejše zgodovine stopila še korak naprej od britanske železne lady, Margaret Thatcher. A bolj kot dolgoživost ene najvplivnejših evropskih voditeljic je za Nemčijo in Evropo pomemben počasen desni obrat volilnega telesa.

Nevarnost z desne?

Reuters

Vzponu evropskepticizma in ksenofobije v Evropi smo priča že nekaj časa. Da se bo nekaj podobnega zgodilo v Nemčiji, katere prebivalci marsikje še vedno s sramom pogledujejo proti tlom ob omembi druge svetovne vojne, bi bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo. Danes je realnost. Tretja največja stranka v parlamentu je AfD, ki združuje člane z močno izraženimi neonacističnimi nazori. Med njimi je nemalo takšnih, ki zanikajo holokavst, češ da je to mit, in sočasno odkrito govorijo proti rasno mešanemu ljudstvu. Prav ti ljudje bodo v berlinskem bundestagu tvorili opozicijo, ki bo pomembno sooblikovala nemško politiko, za katero se zdi, da je edina, ki lahko resneje zavre nemški gospodarski voz. Ta je iz krize med prvimi začel vleči celotno Evropo in naj bi po predvidevanju vseh mednarodnih institucij peljal še najmanj dve leti ter z njim bi se povečevala tudi nemška domača potrošnja, kar je še posebno razveseljivo za vse evropske izvoznike, ki so našli v Nemčiji glavni dom za svoje proizvode in polproizvode.

Nemčija kljub politični nestabilnosti zadnjih mesecev gospodarsko in javnofinančno cveti. Varčevanje ji je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami dobro delo. V prihodnjih letih bo glavna javnofinančna skrb politike, kako potrošiti dodatnih 30 milijard evrov proračunskih presežkov – štiriletni presežek bo velik kot celotni javni dolg Slovenije.

Iskanje temeljev dolgoročne rasti

Kako bo denar porabljen, je stvar ugibanja in velikih polemik. In to je tudi glavna skrb ekonomistov, čemur je za Financial Times pritrdil Stefan Schneider iz Deutsche Bank: »Glavno tveganje je, da se proračunski presežki ne bodo porabili za projekte – denimo v infrastrukturi ali šolstvu –, ki bi zagotavljali dolgoročno rast.«

»Nemčijo čakajo številni izzivi in reforme s ciljem, da ohrani ali celo poveča svoje konkurenčne prednosti,« vidi potrebo po vitki, stabilni in odzivni vladi Franci But, slovenski veleposlanik v Nemčiji. Kot enega glavnih izzivov poudarja digitalizacijo oziroma gradnjo digitalne Nemčije, kar je tudi ena najpogostejših zahtev nemških podjetij do politike in prihodnje vlade.

Reuters

To je enormen projekt, ki bo po predvidevanju strokovnjakov stal 100 milijard evrov. »Koncept Industrije 4.0 bo lahko zaživel le ob predpostavki hitre in zanesljive internetne povezave. To pa v konkretnem smislu pomeni, da bo treba fizično poseči v vsak obstoječi položen internetni kabel in ga zamenjati z naprednimi optičnimi rešitvami,« je pojasnil But.

Digitalizacija je izjemno pomembna tudi v industriji, ki se zlasti na avtomobilskem področju srečuje s korenitimi spremembami. Prilagajanje tem izzivom je zelo pomembno tudi za Slovenijo, ki se že leta let močno zanaša na poslovanje podjetij iz nemškega industrijskega sektorja.

Slovenci tam sodelujejo največkrat kot dobavitelji, kar govori v prid slovenski kakovosti, nemška industrija je namreč znana po visoki stopnji dodane vrednosti, visoko usposobljeni delovni sili in inovativnosti. Nemci so nemalokrat boljši od konkurence tudi takrat, ko ne gre vse po načrtih. Deutsche Bahn je, denimo, prejšnji konec tedna zagnal hitro železniško povezavo med Berlinom in Münchnom, ki bo omogočala hitrosti več kot 300 kilometrov na uro in bo posledično skrajšala dosedanji potovalni čas s šestih ur na manj kot štiri ure. Že pri Nürnbergu so se pojavile prve težave. Vlak je bil preusmerjen na počasni tir in prispel na cilj dve uri pozneje od načrtov. Kljub temu je bil enkrat hitrejši od slovenskih vlakov. Popotovanje od Kopra do Hodoša, ki je v kilometrih približno pol krajše, traja v najboljši izvedbi šest ur in pol.

Reuters

Slovenska velika stava na Nemčijo

Z 80 milijoni prebivalcev, močno industrijo in povezanostjo z drugimi evropskimi gospodarstvi je Nemčija alfa in omega Evrope že vsaj nekaj desetletij. V pomembnosti je prekašala Veliko Britanijo, Italijo in večno tekmico Francijo. »Ko Francija kihne, se prehladi vsa Evropa,« je v 19. stoletju izjavil Klemens von Metternich, prvi kancler avstrijskega imperija. Isti rek bi zdaj držal le, če bi Francijo zamenjali z Nemčijo. Med državami, ki bi takrat kazale najhujše simptome prehlada, bi bila v gospodarskem smislu gotovo tudi Slovenija.Slovensko gospodarstvo se v iskanju stabilnosti in predvsem rasti ne more opirati na moč maloštevilnih in v evropskem smislu manj premožnih domačih potrošnikov. Prisiljeno v odprt gospodarski model je močno odvisno od izvoza in s tem od razmer na mednarodnih trgih. Med temi so najpomembnejši za nas trgi EU, delež katerih pomeni okoli štiri petine vse mednarodne trgovinske menjave. V EU je za Slovenijo daleč najpomembnejša Nemčija, kamor slovenska podjetja izvozijo okoli 21 odstotkov vsega blaga, ki potuje čez meje Slovenije.

Reuters

Čeprav je bilo v preteklih letih veliko govora o diverzifikaciji izvoza, se to ni zgodilo. Nemčija je posledično danes še precej pomembnejša slovenska trgovinska partnerica kot pred krizo. Če je leta 2008 v nemška podjetja in mesta potovalo 18,7 odstotka vsega blaga, ki so ga izvozila slovenska podjetja, se je ta delež v prvih osmih mesecih letos povečal za skoraj dve odstotni točki, na 20,6 odstotka, kar je skoraj še dvakrat več od druge največje trgovinske partnerice Italije. V številkah je razlika že zaradi hitre rasti izvoza še precej večja. Slovenska podjetja so leta 2008 v Nemčijo izvozila za 3,74 milijarde evrov blaga, lani pa že za 5,2 milijarde evrov.

Nemčija je gotovo osrednji tuji trg za podjetja iz vseh najpomembnejših panog slovenskega gospodarstva – razen farmacije. Ni presenetljivo, da v Nemčijo, na največji evropski trg, ki je dom industrijskih velikanov in vodilnih proizvajalcev avtomobilske industrije, kot so Volkswagen, BMW in Daimler oziroma Mercedes-Benz, veliko izvažajo tudi slovenski dobavitelji avtomobilske industrije, katerih izvoz je leta 2016 pomenil 22 odstotkov vsega blaga, prodanega v Nemčijo (1,13 milijarde evrov). Tesno za petami so proizvajalci električnih strojev in opreme, ki skupaj z dobavitelji avtomobilske industrije zaposlujejo okoli 80.000 ljudi.

A tudi majhna Slovenija je lahko pomembna za Nemčijo. Predstavlja približno 40 odstotkov vse trgovinske menjave, ki jo opravi Nemčija z območjem nekdanje Jugoslavije. To je dokaz, da slovenska podjetja delajo dobro. »Za nemški trg velja, da je treba delati resno in kontinuirano,« je že ob robu letošnjega foruma slovenskega kluba podjetnikov (SBC) dejal Igor Akrapovič, lastnik istoimenske skupine, znane po izpušnih sistemih, ki je prisotna v Nemčiji že več kot 20 let. »Ni dovolj zgolj ponuditi izdelek, ki je v tistem trenutku najboljši, partnerji pričakujejo, da boš dolgoročno sodeloval z njimi, vlagal v razvoj in ustrezno podpiral svoje izdelke in storitve,« je opozoril vsa slovenska podjetja, ki si želijo prodreti na največji evropski trg.