Cene elektrike rastejo, zneski na položnicah (še) ne

Razmere na evropskem trgu električne energije so neizprosne. Povprečne cene pasovne in vršne energije za dan vnaprej so na borzah v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski in Italiji zrasle tako v primerjavi z lanskim prvim polletjem kot tudi v primerjavi s celotnim letom 2016. »V povprečju so se cene dvignile za 20 do 30 odstotkov,« ugotavljajo na agenciji za energijo, na nekaterih borzah pa so poskočile celo za več kot 40 odstotkov.

Shutterstock

Razlogov za to je več, med ključnimi so zagotovo okoljske spremembe. Eden od stranskih učinkov globalnega segrevanja so namreč daljša in bolj ostra obdobja suše, ki je letos pustošila tudi po Evropi. Po oceni agencije za energijo so ta prinesla obdobje rekordno slabe hidrologije oziroma nizke gladine rek, zaradi česar se je močno zmanjšala proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah, kjer je pri nas proizvedemo približno tretjino. K rasti cen lahko prištejemo še okrepljeno povpraševanje, ki je posledica večjih temperaturnih skrajnosti, pozimi zelo nizkih temperatur, zaradi katerih porabijo potrošniki več energije za ogrevanje, poleti pa zelo visokih temperatur, ob katerih si marsikdo ne drzne ugasniti klimatske naprave.

Shutterstock

Brez šokov ne bo hudih cenovnih premikov

Zanimivo vse našteto, čeprav prinaša šoke na veleprodajnih trgih, nima bistvenega vpliva na to, koliko morajo za električno energijo vsak mesec odriniti gospodinjstva. »Cene na veleprodajnem trgu so se z dna pri 33 evrih dvignile na več kot 45 evrov. Vendar podražitev še ni vplivala na končne uporabnike med gospodinjstvi in tudi ne bo, vsaj ne v bližnji prihodnosti, saj imamo energijo zanje zakupljeno tudi za prihodnje leto,« pravi Robert Golob, direktor v družbi Gen-I. Ob tem poudarja, da se lahko to spremeni, denimo v primeru, da bodo suše iz leta v leto hujše.

Cene električne energije bodo do leta 2030 rasle že zaradi pariškega sporazuma in aktivnosti evropske komisije za promocijo proizvodnje iz obnovljivih virov, predvsem vetra in sonca.

A zaenkrat se zdijo ta tveganja še oddaljena, kar pomeni nadaljevanje obdobja stabilnih zneskov na računih za električno energijo gospodinjstev, nekoliko bolj pa so cenovnim tveganjem izpostavljeni poslovni porabniki, katerih zneski na položnicah za elektriko so bolj povrženi nihanjem na trgu. Kljub temu so v letošnjem prvem polletju ušli podražitvam. Največji poslovni uporabniki so po podatkih statističnega urada v tem obdobju za megavatno uro plačevali 0,068 evra, kar je dobrih 5,5 odstotka manj kot v lanskem drugem polletju.

Podobno se je znižal tudi račun za najmanjše poslovne uporabnike, ki so za megavatno uro plačevali bistveno več, in sicer 0,1584 evra. Ni pa nujno, da bodo ti trendi zdržali v drugem polletju. Napovedovanje cenovnih gibanj je sicer zelo negotovo in kompleksno, poudarjajo pri javni agenciji, saj je odvisno od več dejavnikov. Toda nekatere smernice lahko izluščimo iz napovedi evropskih energetskih velikanov o proizvodnji in prodanih količinah za prihodnja leta. Nemška energetska družba Eon naj bi 94 odstotkov svoje proizvodnje v jedrskih elektrarnah v Nemčiji prihodnje leto prodala po 27 evrov za megavatno uro, leta 2019 pa naj bi po tej ceni prodala 42 odstotkov proizvodnje. Češka energetska družba CEZ je na začetku avgusta objavila, da bo 80 odstotkov proizvodnje iz svojih termoelektrarn in jedrskih elektrarn leta 2018 prodala po ceni 29,5 evra na megavatno uro, leta 2019 pa polovico proizvodnje po ceni 29 evrov. Samo ti dve družbi na leto proizvedeta več kot 100 teravatnih ur električne energije in imata velik vpliv v energetskem prostoru, prodajne cene količin v teh letih pa bi morda lahko nakazovale gibanje cen na evropskih borzah.

Shutterstock

Toda vse ni tako preprosto. Vzemimo primer, da se v enem največjih rudnikov premoga zgodi huda nesreča, ki prekine kopanje za nekaj mesecev. Če bodo zrasle cene premoga, se bodo pomaknile navzgor tudi cene električne energije iz termoelektrarn. Enako velja za primer, da bi izdatno zrasle cene za emisijske kupone, ki jih morajo kupovati največji onesnaževalci ozračja z ogljikovim dioksidom, med katere zagotovo sodijo termoelektrarne. A to so skrajni, malo verjetni scenariji. »Edino izredni dogodek, ničesar drugega ne vidim, zaradi česar bi cene električne energije za gospodinjstva občutneje zrasle,« poudarja Golob.

Obnovljivi viri prinašajo višje cene, vsaj srednjeročno

Na trgu je trenutno torej vse mirno, saj si nekatere silnice s svojimi učinki nasprotujejo. Uvajanje kvot na emisijske kupone namreč viša ceno elektrike na veleprodajnem trgu, medtem ko so posledica subvencioniranja obnovljivih virov pritiski na znižanje cen. A to je veleprodajni trg, medtem ko povzroča rast števila malih vetrnih in sončnih elektrarn v sistemu – v Sloveniji jih je priključenih že okoli 5000 – višje cene za končne uporabnike. »Lastnik proizvodne enote OVE dobi za energijo vedno 100 odstotkov vrednosti, ki mu je bila zagotovljena v času, ko se je odločil za investicijo. Stroški podpornih shem tako povzročajo dvig končnih cen električne energije,« pojasnjuje Aleksander Mervar, direktor Elesa.

20–30 odstotkov: za toliko so letos zrasle cene elektrike na veleprodajnem trgu, ugotavljajo pri Javni agenciji za energijo.

Na drugi strani so industrijski proizvajalci električne energije, ki te možnosti nimajo, kar pomeni, da kujejo vsako leto nižje prihodke. Sistem, v katerem gospodinjstva in podjetja že nekaj časa plačujejo razmeroma stabilne zneske za električno energijo, dolgoročno ni vzdržen. »Obdobje, ko so cene električne energije rasle in nato padale, je po vsej verjetnosti za nami,« meni Mervar in predvideva, da se bodo cene v prihodnje dvigale: »Do leta 2030 bodo cene rasle že zaradi pariškega sporazuma in aktivnosti evropske komisije za promocijo proizvodnje iz obnovljivih virov, predvsem vetra in sonca.«

Samo eno je nesporno: energetika čez desetletje ne bo niti približno takšna, kot jo poznamo danes.

Kako visoke bodo, je odvisno od tega, koliko bo v EU izvedenih vlaganj v proizvodne zmogljivosti vetrnih in sončnih elektrarn. Kljub izrednemu napredku pri baterijah, ki so iz meseca v mesec bolj učinkovite, bolj odporne in bolj zmogljive, ter izboljšavam v fotovoltaiki je električna energija iz »novih« obnovljivih virov še vedno občutno dražja kot iz klasičnih, kamor štejemo jedrske, hidro- in termoelektrarne. »Če se trenutne cene električne energije za Slovenijo na borzah gibljejo med 41 in 45 evri za megavatno uro, stane energija iz vetrnih in sončnih elektrarn – če prištejemo tudi stroške baterij – okoli 140 evrov na megavatno uro,« pojasnjuje Mervar.

Shutterstock

To je vsaj trikrat več, kar pomeni, da bodo morale države tovrstno proizvodnjo še naprej subvencionirati, kar bo, kot smo že omenili, povratno nižalo cene na borzah, a hkrati višalo cene električne energije za končne uporabnike. Morda zveni nelogično, toda država mora nekje vzeti denar za subvencije, in to stori prav prek višjih prispevkov na položnicah za gospodinjstva in podjetja, kjer je delež energenta zgolj tretjina končnega zneska. Preostanek sestavljajo davki, dajatve in omrežnina, katerih višino določata vlada in agencija za energijo.

Tu bodo v prihodnje največje spremembe. »Če danes energetiko upravljajo države in njihovi monopolisti, bodo po veliki tranziciji v energetiki to počeli končni uporabniki,« napoveduje energetiko 4.0 ali celo 5.0 Golob, ki sicer nerad napoveduje cenovna gibanja za prihodnost: »Samo eno dejstvo je nesporno: energetika čez desetletje ne bo niti približno takšna, kot jo poznamo danes.«

Shutterstock