Cena vojaških operacij

Ko sta posadki dveh ameriških rušilcev vojaške mornarice ZDA na ukaz predsednika Trumpa v začetku aprila iz vzhodnega Sredozemskega morja izstrelili 59 manevrirnih raket tomahawk, so se stroški, ki jih je treba izplačati iz ameriškega proračuna, naenkrat povečali za dobrih 60 milijonov ameriških dolarjev. Raketa tomahawk namreč stane približno milijon dolarjev. Američani tako še naprej razsipajo smrtonosni tovor daleč stran od doma – in skupaj z njim velike kupe denarja –, in to bolj kakor katerakoli druga država na svetu.

Vojna je najdražji posel, in to Američani vedo

Kljub velikim izgubam, ne samo človeškim, ampak tudi čisto finančnim, ki so jih doživeli zaradi vojn v Iraku, Afganistanu, Libiji in drugod, ter kljub Trumpovemu sloganu »Najprej Amerika«, s katerim predsednik prisega na izolacionistično in protiintervencionistično politiko, imajo ZDA zdaj približno 200.000 pripadnikov svoje vojske v kar 177 državah sveta in nič ne kaže, da se bodo te številke bistveno spremenile. Na svetu ni veliko držav, v katerih ni ameriških vojakov; naj spomnimo, Organizacija združenih narodov ima 193 članic.

Ameriška vlada pričakuje, da bodo letos njeni davčni in drugi prihodki skupaj znašali 3210 milijard dolarjev, porabila bo predvidoma približno 3650 milijard ameriških dolarjev, torej bo proračunski primanjkljaj znašal približno 443 milijard dolarjev. Tako bo proračunski primanjkljaj ZDA samo letos približno 11-krat večji od letnega bruto družbenega proizvoda Slovenije. Letošnji BDP Združenih držav Amerike bo znašal okoli 17.000 milijard ameriških dolarjev, torej bo več kakor 400-krat višji od slovenskega.

Reuters

Načrtovani proračunski primanjkljaj ZDA letos znaša 2,6 odstotka BDP; podoben primanjkljajski delež načrtujejo tudi do leta 2020. Skupni javni dolg ZDA, ki je nastal predvsem z velikanskimi proračunskimi primanjkljaji na začetku prejšnjega desetletja med vlado Georgea W. Busha, še bolj pa med predsedovanjem Baracka Obame, se giblje v okolici težko predstavljivih 20.000 milijard dolarjev. Natančneje: konec marca 2017 je znašal 19.846,42 milijarde dolarjev, kar je nekoliko manj kakor konec leta 2016 (19.976,827 milijarde dolarjev).

Marca je predsednik ZDA Trump podpisal predlog proračuna ZDA za leto 2018, imenuje se »proračun Najprej Amerika«. Zanimiva je ugotovitev, da je eden redkih delov proračuna, ki jih niso zniževali, proračun ministrstva za obrambo. Trump v uvodu proračuna Najprej Amerika pove, da bodo zaradi povečanja sredstev za vojsko morali močno zmanjšati sredstva za humanitarno in drugo pomoč v tujini pa tudi druga ministrstva ZDA bodo morala delovati z manj denarja.

Nedavna izstrelitev 59 manevrirnih raket Tomahawk je povečala stroške ameriškega proračuna za dobrih 60 milijonov dolarjev.

Če bo kongres sprejel proračun za leto 2018, bo ministrstvo za obrambo dobilo 639 milijard ameriških dolarjev, torej 52 milijard dolarjev več kakor letos. Če bodo uresničili proračunski načrt (kar je verjetno), bo desetodstotna rast za vojaško področje ena najvišjih v zgodovini ZDA. Zanimivo je vedeti, da bodo samo dodatna sredstva ministrstva za obrambo ZDA leta 2018 v primerjavi z letom 2017 višja od skupnega vojaškega proračuna Francije ali Indije. Tako bodo vojaška sredstva ZDA višja ne od sedmih, ampak devetih držav, ki so takoj za ZDA na seznamu največjih porabnikov vojaških sredstev.

Ministrstvo za obrambo ZDA je drugi največji državni porabnik za ministrstvom za socialno varnost, ki ima na voljo približno 1000 milijard dolarjev na leto. Toda ameriški vojaški stroški ne nastajajo samo na ministrstvu za obrambo in pri njegovih operacijah čezoceanskih vojaških enot, za katere vodijo posebno računovodstvo. Tretji stroškovni segment državne obrambe so sredstva, ki jih prejemajo ministrstvo za vojaške veterane (79 milijard dolarjev), ministrstvo za zunanje zadeve (27 milijard dolarjev), ministrstvo za domovinsko varnost (44 milijard dolarjev), FBI in kibernetska varnost države kot del proračuna ministrstva za pravosodje (9,5 milijarde dolarjev) in uprava državne jedrske varnosti na ministrstvu za energetiko (14 milijard dolarjev).

ZDA v galopu, drugi samo v kasu

Če si na internetu ogledate predstavitev publicista Jeffa Desjardinsa, avtorja spletne strani visualcapitalist.com, se lahko nazorno prepričate, da vojaški proračun ZDA ni samo največji na svetu, ampak je tudi nedosegljivo največji na svetu. Leta 2015 je znašal skoraj toliko, kolikor skupaj znaša sedem vojaških proračunov držav, ki so se na seznamu največjih porabnikov vojaških sredstev uvrstile za ZDA, torej so se uvrstile od drugega do osmega mesta na svetovnem seznamu držav, ki namenjajo največ sredstev za vojsko. Po statističnih podatkih za leto 2015 so ZDA za vojsko porabile 596 milijard dolarjev; sledijo Kitajska (215 milijard dolarjev), Saudska Arabija (87 milijard dolarjev), Rusija (67 milijard dolarjev), Velika Britanija (55 milijard dolarjev), Indija in Francija (obe po 51 milijard dolarjev), Japonska (41 milijard dolarjev) in na devetem mestu Južna Koreja (31 milijard dolarjev). Vse preostale države sveta so leta 2015 za svoje vojske skupaj porabile 427 milijard dolarjev. Torej ZDA ustvarijo več kakor tretjino vseh skupnih svetovnih vojaških stroškov.

Ameriška vojska je razdeljena na pet rodov: kopenska vojska (U. S. Army), vojaška mornarica (U. S. Navy), vojaško letalstvo (U. S. Air Force), mornariška pehota (U. S. Marine Corps) in obalna straža (U. S. Coast Guard). Po številu dejavnih vojaških oseb (1,1 milijona na začetku letošnjega leta) ZDA nimajo največje vojske na svetu: več vojakov ima vsekakor Kitajska, tudi Indija in morda Severna Koreja, nekaj manj jih ima Rusija (850.000). Imajo tudi približno 800.000 ljudi v rezervnih enotah (U.S. National Guard), vendar imajo vojaki ZDA gotovo najboljšo in najdražjo opremo. Samo novo bojno letalo F-35, denimo, stane okoli 100 milijonov dolarjev.

ZDA imajo po svetu približno 800 vojaških oporišč, katerih vzdrževanje stane okoli 100 milijard dolarjev na leto.

ZDA imajo po svetu približno 800 vojaških oporišč, katerih vzdrževanje stane okoli 100 milijard dolarjev na leto. Največ pripadnikov vojske ZDA, nastanjenih v tujini, je v državah poraženkah v drugi svetovni vojni: na Japonskem jih je nekaj manj kakor 40.000, v Nemčiji malo manj kakor 35.000. Na tretjem mestu je Južna Koreja, saj je Severna Koreja še vedno uradno v vojni z ZDA, podpisali so samo premirje, ne pa tudi trajnega mirovnega sporazuma. V Italiji imajo ZDA več kakor 12.000 vojakov, v Afganistanu nekoliko manj kakor 10.000. V svoji stari »materi« in zaveznici Veliki Britaniji je zdaj približno 8500 vojakov ZDA.

Več tisoč ameriških vojakov je tudi na Arabskem polotoku in v njegovi bližini, predvsem na geostrateškem območju, pomembnem zaradi nafte: v Iraku (približno 5500), Kuvajtu (6300), Bahrajnu (5500), Katarju (3000), Združenih arabskih emiratih (1100), Jordaniji (1800), Džibutiju (2000). V Turčiji, pomembni Natovi zaveznici, jih je več kakor 2200. V Evropi jih je precej tudi v Španiji, približno 3250. Zanimiv je podatek, da je več kakor 800 ameriških vojakov na Kubi, v enklavi Guantanamo. Območje uradno pripada državi Kubi, vendar ga od konca 19. stoletja nadzirajo ZDA. Guantanamo je zadnja leta znan kot taborišče za »nezakonite« islamske borce, ki so jih zajeli pripadniki vojske ZDA ali so jim jih izročile prijateljske države.