Če se okna v hiši ne odprejo …

Vajeni smo že termina pasivna hiša, aktivna hiša pa je manj znan pojem. Kakšna je razlika med tema dvema konceptoma?

Naj najprej poudarim, da ne gre za nasprotujoča si koncepta, kakor si marsikdo razlaga iz poimenovanja. Pasivne hiše so začeli razvijati pred nekaj desetletji, nedaleč od tod, v Avstriji, Švici in Nemčiji. Osnovna ideja je bila zgraditi hiše, ki za bivanje ne bodo potrebovale dodatne energije, ampak bodo lahko same pokrile svoje energetske potrebe. Zgodba za razvojem koncepta je zelo zanimiva. Vse se je začelo zaradi močnega odpora proti jedrski energiji v teh državah; v Avstriji in nato v Nemčiji so se močno po­stavili na stran zavračanja jedrske energije. A za takšen izpad energije je bilo treba najti rešitve v manjših energetskih potrebah. In odgovor je pasivna hiša. Inženirji in arhitekti so razvili koncepte s toplotnimi črpalkami, rekuperacijo toplote in izjemno učinkovitim stavbnim ovojem, ki zadržuje toploto.

Razlogi za takšno gradnjo so aktualni še danes, tudi politični. Zdaj je na primer politični razlog Putin, saj si Evropa ne želi biti preveč odvisna od njegovega morebitnega priprtja pipice za zemeljski plin.

Kaj pa aktivne hiše?

Te poskušajo uporabiti koncepte pasivne hiše, a narediti korak na­prej. Pri pasivnih hišah se je sprva osredotočalo zgolj na energetsko učinkovitost, sisteme za ohranjanje toplote, kar pomeni, da je bil poudarek na tem, kako zasnovati hišo, da pozimi ne bo preveč toplotnih izgub. Koncept aktivnih hiš pa pravi: zima je pomembna, a v hiši živimo vse leto, prilagojena mora biti za vse letne čase.

Preprosto povedano, ob energetski učinkovitosti mora stavba zadoščati tudi kriterijem udobja bivanja, če želi pridobiti naš certifikat Active House. Poudarek je na primer na dnevni svetlobi, te mora biti v bivalnih prostorih dovolj, saj temačni prostori niso nikomur prijetni. In če pri dnevni svetlobi zgrešite pri zasnovi, boste to pozneje težko popravljali. Zagotavljati je treba tudi kakovosten zrak in primerno akustiko.

Kar 84 milijonov Evropejcev živi v vlažnih in nezdravih stavbah.

A zaradi energetske učinkovitosti je bilo prav pri zraku vsaj na začetku v pasivnih hišah kar nekaj težav, kajne?

Pravila so bila osredotočena predvsem na toploto; če sedite toliko in toliko stran od okna, ne smete čutiti zunanjega mraza. Logika pri pasivnih hišah je narekovala, da je toplota v zraku, zato je ohranjanje zraka izjemno pomembno. A pretiravati s tem konceptom ni smiselno. Tako ste imeli celo hiše, v katerih se ni dalo odpreti oken. Vsaj pri nas na Danskem je to sprožilo vrsto kritik, ker radi odpremo okna in na primer spimo pri odprtem oknu. Premajhna izmenjava zraka z zunanjim okoljem ni ravno odlična rešitev, kakor pravim, pa so ob zraku nekoliko pozabili tudi na dnevno svetlobo.

Za certifikat Active House so torej potrebne tudi meritve osvetljenosti?

Da, hiša, v kateri sva zdaj, prva hiša v Sloveniji z našim certifikatom, ima odlične rezultate tako pri dnevni svetlobi kot zraku, po obeh parametrih dosega najvišji standard.

Kako so opredeljeni ti standardi, kot nekakšen izračunan koefi­cient?

Za vsak parameter imamo predpisana merila, po katerih spada hiša v prvi, drugi, tretji ali četrti razred. Pripravili smo tudi koncept radar, ki slikovno pokaže vse parametre na enem vzorcu, tako da lahko takoj vidite, kaj natanko lahko od hiše pričakujete. Radar je razdeljen na tri področja, in sicer energija, okolje in ugodje. Pri slednjem ima ta hiša same najboljše ocene.

Nazoren prikaz na radarju je dobro orodje pri komunikaciji med arhitekti in gradbeniki ter investitorji. Ti morda ne bodo znali svojih želja opredeliti z natančnimi vrednostmi, vsekakor pa bodo znali povedati na primer: »Hočem prvovrstno kakovost zraka, prvovrstno sprejemanje dnevne svetlobe, lahko pa naredim kompromis in privolim v drugi kakovostni razred pri porabi sveže vode.«

Energetska učinkovitost je seveda pomemben parameter, a prav tako pomembno je ugodje bivanja.

Ste od začetka standarde za svoj certifikat že kaj spremenili?

Da, koncept smo razvili leta 2009, dve leti pozneje smo imeli končane prve standarde. Nato se je v dvajsetih državah zgradilo trideset hiš po teh standardih, nakar smo začeli ljudi spraševati o njihovih izkušnjah z življenjem v njih. Na podlagi odziva smo nato razvili drugo različico standardov, zdaj pa jih še dopolnjujemo in vsak čas bo končana tretja različica standardov.
In mislim, da bi morali ljudje bolje poznati parametre bivanja v svoji hiši. Ne le energetske učinkovitosti, morali bi vedeti tudi, kakšna je kakovost zraka. Podatki za Evropo kažejo, da kar 84 milijonov ljudi živi v vlažnih in nezdravih stavbah – astme in alergije so izjemno velik problem! Do slabih razmer bi morali biti bolj kritični, a da sploh znaš oceniti bivalne razmere, moraš poznati parametre in jih razumeti. Kaj pomeni 500 ppm CO2 v vašem prostoru? Je to dobro ali slabo? Mislim, da bi se morali s tem več ukvarjati, ne nazadnje preživimo kar 90 odstotkov časa v stavbah in so te ključne za našo kakovost bivanja.

Lone Feifer

Če se vrneva k toploti in izmenjavi zraka …

Pri načrtovanju hiše se morate zavedati, kakšno klimo ima vaša lokacija. Ko v marcu posije sonce, morda želite odpreti vrata na široko, ker je ozračje prijetno. To je za energetsko učinkovitost problematično obdobje, ko je temperatura malo pod petnajstimi stopinjami. Poleti ni težav, ker je vsako zračenje dobrodošlo, pozimi svoje naredita izolacija in rekuperacija, spomladi in jeseni pa se pokaže vpliv sistemov, ki skrbijo za kompromis med učinkovitostjo in ugodjem. Nekaj lahko naredite sami s premišljenim ravnanjem, pomagajo pa tudi različni pametni sistemi, ki na primer zaznajo, da so vrata in okna na široko odprta, in prenehajo na vso moč ogrevati tla, ali sistemi, kot so na primer Veluxova okna, ki se sama odprejo, ko sistem zazna preslabo kakovost notranjega zraka. Takšnih pametnih rešitev za prezračevanje je vedno več.

Energetska učinkovitost je seveda pomemben parameter, a prav tako pomembno je ugodje bivanja, kakovost življenja v hiši. Seveda si želite kdaj na široko odpreti okna in vrata, poslušati ptičje petje, vdihniti povsem svež zunanji zrak … Ključno je torej ravnovesje.

ALI VESTE? Aktivna hiša je za uporabo manj težavna kot pametni telefoni​.

Hiša, ki je hkrati energetsko učinkovita in udobna za življenje, je seveda odlična kombinacija, toda ali to pomeni tudi, da je draga?

Danes ne več, še posebno ne v Sloveniji, kjer imate odlične sisteme subvencij za gradnjo energetsko varčnih hiš – želim si, da bi imeli takšen sistem tudi pri nas na Danskem. Mislim, da se pri vas vsekakor splača izbrati kakovostnejšo gradnjo. Pred desetimi leti bi vas res stala več, pred približno petimi leti pa so se začeli ti sistemi opazneje ceniti in danes lahko rečem, da takšna hiša ne bo dražja kot podobne izbire drugih konceptov.

So ti standardi drugačni za različna okolja?

Da, različni so po različnih državah. Enaki so za 28 držav Evropske unije, drugačni pa v Kanadi ali na Kitajskem. Ker je slednja tako velika, da ima zelo različne podnebne razmere, imamo tam tudi pet različic standardov za pet različnih podnebnih območij. A za udobje in dnevno svetlobo so pravila povsod enaka.

Načeloma se je smiselno držati pravila, da dnevni prostori gledajo proti jugu ali zahodu.

Bi bilo torej nemogoče pridobiti certifikat Active House za hišo, ki je ves čas v senci?

Za certifikat se ocenjuje svetloba v vsakem prostoru posebej, in če na primer spalnica ne dobi neposred­ne svetlobe, to ni posebna težava. Dnevna ali otroška soba pa nujno potrebujeta dovolj dnevne svetlobe. Morda imate lahko nekoliko slabše svetlobne razmere, a potem morate imeti vse druge parametre vrhunske, drugače ne boste mogli doseči standarda Active House.

Kako je hiša obrnjena, je seveda za bivanje zelo pomembno. Kakšna je običajna razporeditev prostorov?

Vse je odvisno od mikrolokacije. Ena od hiš z našim certifikatom stoji ob italijanskem Gardskem jezeru, povsem na jugu jezera, kar pomeni, da ima čudovit razgled na severni strani. In pri tej hiši je razgled ključna prednost. Arhitektka je bila tako pred težko nalogo, kako uskladiti vse prostore, in na koncu ji je odlično uspelo. Dnevni prostori so na severni strani, z izjemno veliko stekleno površino za čudovit razgled, druge prostore pa je nato prerazporedila nekoliko netradicionalno.

In razgled je vedno zelo pomemben pri tem, kam bomo umestili kakšen prostor in kako je smiselno obrniti hišo. Načeloma pa se je smiselno kar držati pravila, da dnevni prostori gledajo proti jugu ali zahodu.

Se lahko certifikat Active house pridobi le za novogradnje, ki so grajene po tem konceptu, ali je mogoče tako prilagoditi tudi starejše stavbe?

Prilagajanje že obstoječih stavb je izjemno pomembna tema, saj je jasno, da je velika večina stavb, v katerih bomo živeli v prihodnjih letih, že postavljenih. Je pa to težak izziv. Pri novih hišah, pri katerih začenjaš z ničle, lahko vse prilagodiš, kakor je treba in je smiselno, pri starejših pa si ujet v omejitve, ki že obstajajo. Zato smo razvili tudi koncept za predelavo obstoječih stavb in prejšnji mesec je bila po njem že dokončana prenova hiše na Slovaškem.