Če povezave s svetom ne bo zagotavljala Adria, jo bo kdo drug

Sindikat pilotov Adrie Airways je pred tednom dni z vodstvom družbe dosegel dogovor in preklical za ta teden napovedano stavko. To bi bila druga stavka v zgodovini družbe. Prvič so piloti stavkali marca letos, skoraj natanko leto dni po tem, ko je družba prešla v last zasebnega bavarskega podjetja 4K Invest. Nemško podjetje za prestrukturiranje, ki obvladuje Adrio Airways prek družbe AA International Aviation Holding, z letalstvom doslej ni imelo izkušenj, načrtov z Adrio, ki je leta in leta zaposlovala vsakokratne vlade in upravljavce državnega premoženja, pa novi lastniki ne razkrivajo.

Podatki, ki prihajajo v javnost, medtem večinoma spominjajo na že znane težave Adrie, ki jih je v preteklih letih (bolj ali manj neposredno) vselej reševala država. Tudi zato pristojno ministrstvo očitno še vedno pogleduje proti Brniku. »Del nacionalnega ponosa vsake države je, da ima svojega nacionalnega prevoznika. Ne glede na lastništvo ima Adria Airways še vedno slovensko operativno licenco. Zato si želimo, da bi novemu lastniku uspelo podjetje prestrukturirati in poiskati nove tržne priložnosti,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič.

Tadej Regent

Piloti, ki so s stavko zahtevali, da se kljub poteku kolektivne pogodbe njena določila upoštevajo vse do sklenitve nove, so po besedah predsednika sindikata Pergam Jakoba Počivavška dogovor z vodstvom dosegli tako glede stavkovne zahteve kot vsebine nove kolektivne pogodbe. Te v sindikatu za zdaj ne želijo komentirati, je pa kljub drugačnim prvotnim informacijam vodstvo Adrie po neuradnih podatkih pogodbo sklenilo za dlje kot zgolj za leto dni, neuradno do jeseni 2019. Medtem ko so piloti dogovor z družbo, ki jo vodi Arno Schuster, v petek dosegli, so se predstavniki sindikata kabinskega osebja ta teden o svoji novi kolektivni pogodbi – prejšnja je potekla konec prejšnjega meseca – še pogajali. Ali bodo morali zaposleni privoliti v zmanjšanje pravic, ni znano, treba pa je omeniti, da znašajo stroški dela v Adrii okoli 14 odstotkov vseh stroškov, podobno kot v Croatii Airlines, medtem ko znašajo stroški dela na primer v nemški Lufthansi kar četrtino vseh stroškov. Da velikega manevrskega prostora pri klestenju stroškov dela nimajo, naj bi se sicer zavedali tudi novi lastniki oziroma njihovi predstavniki v vodstvu družbe. Enega večjih mlinskih kamnov Adrie naj bi na drugi strani že leta predstavljali letali Airbus, za kateri plačuje družba mesečno okoli 600 tisoč dolarjev najemnine.

Promet zadnje mesece upada

Ti pa še vedno ne razkrivajo, kako so končali preteklo poslovno leto. Po neuradnih informacijah naj bi bile končne številke v bilancah sicer črne. Čeprav naj bi letalska družba lani po pojasnilih naših sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani, iz tekočega poslovanja ustvarila nekaj milijonov evrov izgube, so pod črto menda ustvarili dobiček. To naj bi jim med drugim uspelo na podlagi posla z blagovno znamko Adria Airways, ki naj bi jo družba prodala svojemu lastniku, zdaj pa zanjo plačuje najemnino. Tudi tega posla v Adrii, ki je leto 2015 končala z več kot devet milijoni evrov čiste izgube, ne komentirajo.

Piloti so se o novi kolektivni pogodbi že dogovorili, drugi še ne.

Podatki statističnega urada medtem kažejo, da promet največjega slovenskega letalskega prevoznika zadnje mesece pada. Po zadnjih podatkih, to je za januar letos, ko je promet v Aerodromu Ljubljana na letni ravni na primer narasel za 22 odstotkov, so letala Adrie Airways prepeljala nekaj več kot 72.800 potnikov, kar je 13 odstotkov manj kot januarja lani. Hkrati se je število opravljenih potniških kilometrov zmanjšalo za 15 odstotkov, na 69 milijonov. Mesec prej so bili primerjalno na letni ravni podatki še slabši, saj je število prepeljanih potnikov decembra na letni ravni upadlo za 17 odstotkov, število opravljenih kilometrov pa kar za petino.

V drugih mesecih lanskega leta je nacionalni letalski prevoznik dosegal rast v številu prepeljanih potnikov, pri čemer velja omeniti, da gre za potnike na vseh letalih Adrie, ne zgolj za tiste na brniškem letališču. S tega je po podatkih Aerodroma Ljubljana oziroma raziskave družbe Mediana v svet v zadnjem letu odpotovalo 57 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 75 let, ki so potovali z letalom. Sledijo Benetke, Zagreb in Treviso.

Tadej Regent

Napovedi se niso uresničile

V 4K Invest so Adrio, spomnimo, dobili z bogato popotnico, natančneje z dvema milijonoma evrov. Država je letalsko družbo, ki jo je prodala za 100.000 evrov, pred tem namreč dokapitalizirala s 3,1 milijona evrov, še milijon pa so morali pristaviti novi kupci. Družbi, ki je bila zaradi 95 milijonov evrov, podeljenih v preteklih letih, že pod drobnogledom evropske komisije, je lahko država denar – znesek, ki »ne presega ocenjenih neposrednih stroškov stečaja družbe« – namenila le ob njeni sočasni prodaji. Ali so morali novi lastniki Adrie Airways ob nakupu sprejeti kakršne koli zaveze, v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vodil prodajo, niso razkrili. So pa takrat zatrdili, da bo novi lastnik Adrie poleg vplačila kapitala »omogočil tudi razvoj in ohranitev slovenskega nacionalnega prevoznika«.

Najpomembneje je, da je Slovenija povezana s svetom, ne glede na to, kateri letalski prevoznik opravlja povezave.

Hkrati so v upravljavcu državnega premoženja ob prodaji zagotavljali tudi, da bo nova strategija ohranila osredotočenost Adrie na slovenski, albanski, kosovski in makedonski trg, da bo družba letela s sodobnimi letali, zagotavljala redne letalske linije, ki bodo privabljale poslovne stranke in turistom zagotavljale ugodne cene. »Adria Airways bo še naprej ponujala svoje storitve na novem estonskem trgu,« so med drugim zapisali v SDH. A Estonci so novembra lani Adrio, ki jim je povezavo z Evropo zagotavljala po stečaju njihovega nacionalnega letalskega prevoznika Estonian Air, zamenjali s poljsko družbo LOT. Takoj po prihodu novih lastnikov je Adria ukinila leta iz Ljubljane v Stockholm in Köln, v zadnji zimski sezoni pa povečala tedenske povezave iz Prištine in Tirane.

V pravkar začeti poletni sezoni naj bi Adria Airways v primerjavi z lanskim poletjem sicer okrepila letalske povezave v Amsterdam, København, Moskvo, Podgorico, Sarajevo, Skopje in Varšavo, neposredno pa letela še na enajst drugih destinacij.

Tadej Regent

Strategija tudi za primer stečaja

Poslovanje družbe, za katero je zadnjih nekaj let veljalo, da je vseskozi na robu stečaja, spremljata agencija za civilno letalstvo, ki lahko v primeru neizpolnjevanja zahtev po finančni varnosti prevozniku celo odvzame operativno licenco, kar pomeni ustavitev vsega prometa, in infrastrukturno ministrstvo. To zdaj ugotavlja, da je Slovenija letalsko slabo povezana, zato pripravljajo analizo, s katero želijo ugotoviti vzroke za takšno stanje in opredeliti možne hitre rešitve. »Po našem mnenju je najpomembnejše, da je Slovenija povezana s svetom, ne glede na to, kateri letalski prevoznik povezave opravlja. Pomembno je, da je varen, da mu potrošniki zaupajo ter da so cene prevozov dostopne,« dodajajo.

Na vprašanje, ali imajo kakšen načrt, če letala Adrie prenehajo leteti, odgovarjajo, da je »zagotavljanje mobilnosti v letalskem prometu v javnem interesu« in da je temu vprašanju treba nameniti posebno pozornost. In kakšne možnosti so na voljo? Kot pravijo, bi v tem primeru redne letalske povezave znotraj Unije lahko opravljal kateri koli letalski prevoznik Unije, saj za redne letalske prevoze ni omejitev. Vendar bi prevozniki, kateri koli že, pri tem prevzeli zgolj finančno vzdržne, dobičkonosne linije. Za lete, ki jih nihče ne bi želel prevzeti, Slovenija pa bi presodila, da so z vidika zagotavljanja mobilnosti in s tem povezanega javnega interesa pomembni, pa bi lahko država uvedla postopek obvezne javne službe in k opravljanju prevoza uradno pozvala vse letalske prevoznike v Uniji.

»V dani situaciji je treba tudi upoštevati, da zainteresirani letalski prevozniki nimajo na razpolago letal v istem trenutku, ko na primer Adria neha leteti, ampak jih morajo zagotoviti ali s preureditvijo voznih redov z obstoječimi zmogljivostmi ali pa morajo te zagotoviti na trgu, za kar je vse potreben čas,« še dodajajo na Gašperšičevem ministrstvu.