Če bi se Uber ali Facebook rodila v Evropi, ne bi preživela

Rast produktivnosti je bistvena komponenta gospodarske rasti in razvoja. Nedavna upočasnitev skupne produktivnosti dela v vodilnih gospodarstvih pa je slaba popotnica za prihodnost. Produktivnost je danes namreč skoncentrirana le v petih odstotkih podjetij, večinoma v storitvenem sektorju in tehnoloških podjetjih. Infografika spletne strani Howmuch.net odstira še bolj pomenljivo stvar – večina podjetij, vrednih več kot eno milijardo dolarjev, je v ZDA, na Kitajskem in tudi v Indiji. Le redko se svetla izjema najde na črni celini ali v Evropi. In to je velik izziv za Evropo, ki lahko pristane na samem robu razvoja.

Matej Družnik

Kako bi se lahko Evropa prebila v ospredje ali pa vsaj ponovno zasedla mesto, ki ga je imela nekoč? Samo z dobrim izobraževalnim sistemom ne bo šlo. Evropa bi morala privabiti tuje talente in drugače izobraževati, spodbujati bi morala mejna podjetja (torej tista, ki imajo možnost hitre rasti) in davčno podlago uskladiti s kapitalom smo slišali v okviru okrogle mize o evropskem gospodarstvu, ki je razpeto med tradicijo in tehnologijo na srečanju Trilaterale. Da je bila Trilaterala med 16. in 18. novembrom v naši prestolnici, je v mednarodni ediciji na naslovnici objavil tudi New York Times. Globalna zasebna nevladna skupina najbolj vplivnih iz gospodarstva, politike, medijev ... se sestane enkrat na leto, od ustanovitve leta 1973 pa svetovnim voditeljem iz politike, poslovnega sveta in civilne družbe omogoča platformo za odprt dialog. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila ekonomska prihodnost Evrope v luči desetletnice propada globalnega finančnega podjetja Lehman Brothers, ki je pripeljal do ene najhujših gospodarskih kriz v zadnjih stotih letih.

PREBERITE ŠE:

Ali z obdavčitvijo digitalnih velikanov Evropa poskuša zaustaviti svet?

Evropi manjka podjetniški duh

Evropa ima drugačno miselnost pri vlaganjih in oceni investicij kot ZDA in Kitajska, ki izdatno podpirata tehnološki in telekomunikacijski sektor, je opazke evropskega poslovnega sistema strnila Claudia Nemat, članica upravnega odbora Deutsche Telekoma. Dodala je, da so mnogi skeptični glede digitalizacije, da premalo komercializiramo in uporabljamo znanje, ki ga imamo. Zato bi si morali prizadevati za spodbujanje razvoja tehnologije, regulatorji pa bi morali biti bolj odprti do njenega umeščanja. Strinja se, da so veliki podatki v digitalni dobi zagotovo izziv, pa vendar je reguliranje tehnologije deloma nesmotrno, saj se inovacije dogajajo hitreje, kot se prilagaja zakonodaja. In kaj počne Evropa? Menca. Čaka, kaj se bo zgodilo.

Evropa ima drugačno miselnost pri vlaganjih in oceni investicij kot ZDA in Kitajska, ki izdatno podpirata tehnološki sektor.

»Ni vprašanje, ali se bo naš čas tehnologiziral naprej, ampak kako hitro se bo tehnologiziral oziroma ali se bo dovolj hitro,« je v razpravi dejal dr. Jure Leskovec, profesor računalniških ved na ameriški univerzi Stanford in glavni znanstvenik pri Pinterestu. Če bi se, recimo, Uber ali Facebook rodila v Evropi, ne bi preživela, je med vrsticami povedal Leskovec. Evropa je namreč potrebovala deset let za uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in to bi Facebook ubilo, še preden bi se platforma sploh razvila. In prav zato ZDA (in tudi Kitajska) po levi in desni prehitevata Evropo. »Evropa ima odličen izobraževalni sistem, a ji manjka podjetniški duh,« opaža Leskovec. Zato svetuje, da zgradimo ekosistem, v katerem bodo univerze sodelovale z gospodarstvom. Hitro se je treba premikati in reagirati, pravi Leskovec. Stanford, recimo, pri projektih sodeluje z Volswagnom, Hitachijem, Facebookom in drugimi podjetji, »pri čemer lahko doživimo neuspeh in nam nihče ničesar ne očita«. Na drugi strani Atlantika so univerze ambiciozne in veliko vlagajo v raziskave, ki vedno ne obrodijo sadov.

Matej Družnik

Evropa ima odličen izobraževalni sistem, a ji manjka podjetniški duh. — Jure Leskovec, profesor na Stanfordu

Tragična statistika

Da je Evropa unikatna v številnih pogledih, pritrjuje tudi Thibaud Simphal, regionalni generalni menedžer Uberja za Zahodno in Jugovzhodno Evropo. Čeprav ljudje pozdravljajo tehnologije, ki omogočajo storitve prek pametnih telefonov, jih v nasprotju z ZDA v Evropi ovira regulacija, opaža. To ne pomeni, da v ZDA regulatorji kar brez premisleka vse pustijo, se pa bolj ozirajo na potrebe in želje potrošnikov. Svetle izjeme, ki so Uber sprejele, so Estonija, Portugalska in Hrvaška. »V Evropi je kar 15 držav, ki vodijo po številu avtomobilov,« pravi Simphal, ki zagovarja drugačne modele mobilnosti – car-sharing, električne skuterje in električna kolesa za souporabo. Ko je Uber Londončane in Parižane spraševal, zakaj uporabljajo Uber, jih je devet izmed desetih odgovorilo, da zaradi fleksibilnosti. V ZDA kar deset odstotkov milenijcev uporablja Uber in se sploh več ne odloča za vozniški izpit in nakup avtomobila.
No, podjetje, ki pooseblja model moteče ekonomije, opozarja, da je neke vrste rešilna bilka. Po napovedih svetovalne družbe McKinsey bo v prihodnosti v Evropi brezposelnih 82 milijonov ljudi in delo bi lahko našli pri Uberju. Seveda je zgrešeno misliti, da bi lahko za Uber vozilo 82 milijonov brezposelnih, lahko pa na disruptivne ekonomije gledamo tudi z drugega zornega kota. Okoljskega.

Ena milijarda avtomobilov je na svetu in ta jeklena žival je kriva vsega. Za gneče na cesti. Za onesnažen zrak. Za pomanjkanje parkirišč. Najlažje je demonizirati avto, a težava ni v avtomobilu, ampak v tem, kako ga uporabljamo, smo slišali na okrogli mizi o mobilnosti. Tragična statistika razkriva, da so avtomobili krivci za 22 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, da zaradi zastojev na cestah v EU izgubimo eno milijardo evrov, da avto v povprečju uporabljamo le štiri odstotke časa, da je nakup avtomobila druga največja družinska investicija in da danes s souporabo avtomobila v svetu prevozimo le štiri odstotke kilometrov. Bolj naj bi avtomobile souporabljali leta 2030, ko bomo prevozili 25 odstotkov vseh poti. Dodatno naj bi pločevino s cest izpodrinili samovozeči avtomobili – 90 odstotkov manj avtov bi lahko bilo na cesti, s čimer bi se sprostila tudi ena petina parkirnih prostorov.

Avtonomna vozila so kura, ki bo nesla zlata jajca

Med zbranimi, ki mislijo prihodnost, je tudi Michael Ruessmann, višji partner in generalni direktor pri Boston Consulting Group (BCG). Avtomobilska industrija sicer na tehnološko revolucijo samovozečih avtomobilov in električnih ni bila pripravljena in zato danes za zdaj zelo malo vlaga v nove komponente, kot so podatki, mobilnost na zahtevo in avtonomna vozila, kjer se v prihodnosti skrivajo največji zaslužki. BCG ocenjuje, da bo v 20. letih tega stoletja prodanih več električnih avtomobilov, saj se bo cena med električnimi in tradicionalnimi zmanjšala. Prodaja novih avtomobilov naj bi leta 2035 znašala 19 milijard dolarjev. »Najbolj pa bo eksplodiral trg mobilnosti na zahtevo (on-demand mobility),« je dejal Ruessmann. Tudi sicer BCG ocenjuje, da bodo novi nastajajoči profitni profili vredni 380 milijard dolarjev. Zato mora »avtomobilska industrija vlagati v nastajajoče tehnologije in posle,« svetuje Ruessmann. Pri tem je opomnil, da baterije za električne avtomobile za zdaj izdelujejo le v ZDA, da je čas, da se Evropa prebudi in začne delati na tem področju.

Matej Družnik

Odnos do mobilnosti bo treba spremeniti zaradi okolja in vse več živečih v urbanem okolju. V Bostonu je BCG skupaj s Svetovnim gospodarskim forumom naredil projekt oblikovanja prihodnosti mobilnosti z avtonomnimi vozili. Tako je v tem ameriškem mestu zdaj zaradi avtonomnih vozil 15 odstotkov manj prometa, sprostilo se je 50 odstotkov parkirnih mest, je pa povprečen potovalni čas v mestu le štiri odstotke krajši, kot je bil. Raziskava razkriva tudi, da se še nismo pripravljeni odpovedati avtomobilom. Okoli 25 odstotkov vprašanih bi namreč še vedno uporabljalo osebni avto.

Železnice ne izkoriščamo dovolj

»Že danes imamo vse sestavine za izvedbo mobilne revolucije. Imamo električna vozila, avtonomna vozila, veliko tehnologije, drone, ki lahko dostavljajo pakete. Tudi stroški preobrata so nižji, kot bo cena podnebnih sprememb – zgolj 2,5 milijarde evrov na leto,« se strinja Gioia Ghezzi, predsednica Skupine Italijanske železnice.

Že danes imamo vse sestavine za izvedbo mobilne revolucije. Imamo električna vozila, avtonomna vozila, veliko tehnologije, drone, ki lahko dostavljajo pakete. — Gioia Ghezzi, predsednica Skupine Italijanske železnice

Ker bo do leta 2050 več kot 65 odstotkov svetovne populacije živelo v mestih, je resno treba razmisliti o alternativah in mesta preoblikovati v pametna. Z večjo populacijo, živečo v mestih, se bo povečal tudi transport dobrin. »Prevoz tovora z vlakom bi svetovne emisije toplogrednih plinov zmanjšal za 55 odstotkov. Samo v EU bi z elektrificirano železnico prihranili 35 odstotkov energije in 90 odstotkov emisij. Danes železnico za potrebe logistike izkoriščamo v le 20 odstotkih,« podatke niza Ghezzijeva. Priznava, da tovrstni razvoj ovirata regulacija in vrsta vlakov.

Opozarja tudi, da obstoječi železniški sistem v EU danes ni povsem izkoriščen. Zato bi morali, preden razmišljamo o novih projektih, poskrbeti za izkoriščanje že obstoječih kapacitet. »V Italiji bomo začeli zdravila in hrano prevažati s hitrimi vlaki po vsej državi. Inovacije so mogoče,« je opisala primer.