Čas, da spakirate kovčke in odidete v Washington?

Klemen Košir
Danska,Kopenhagen. FOTO:IGOR MODIC
Vse več ljudi se je pripravljenih v iskanju boljših delovnih pogojev preseliti izven svoje države. Slovenijo v zadnjih letih zapusti več kot 15.000 prebivalcev letno, pri čemer v primerjavi s priseljenimi izstopa velik delež tistih s terciarno izobrazbo. Boj za talente se povsod po svetu zaostruje.
V minulem letu je bilo iskanje človeških virov na vrhuncu. Po vsej Evropi so podjetja mrzlično iskala tako trume proizvodnih delavcev kot tudi tiste najproduktivnejše kadre – talente, ki pomenijo razliko med povprečnim in vrhunskim podjetjem. Če so še pred desetletjem ali dvema veliko pozornost izjemnim posameznikom in kreativnim individualistom posvečala predvsem zagonska podjetja ter inovativna podjetja, je v zadnjih letih dozorelo spoznanje, da se morajo za najbolj ustvarjalne talente potegovati tudi zrela, uveljavljena podjetja z utečenim poslom.

In prav vrhunski talenti so tisti, ki se pogosto odločijo zapustiti varno zavetje doma in se podajo v iskanje boljšega delovnega okolja tudi na tuje. A kam je smiselno oditi, kje vam bo novo okolje najverjetneje nudilo ugodne pogoje?

image
Foto


Najboljši bežijo naprej

Že šesta raziskava Globalnega indeksa konkurenčnosti (GTCI), izvedena s pomočjo kadrovske agencije Adecco, ugotavlja, da pri državah na vrhu ni sprememb.

Slovenija se je na globalnem indeksu konkurenčnosti letos uvrstila na 29. mesto, zaskrbljujoče pa je, da počasi nazaduje. Letošnja uvrstitev je za eno mesto slabša kot lani in štiri mesta slabša kot leta 2013, ko je bila raziskava prvič izvedena.

Najbolj privlačne in odprte do talentov ostajajo Švica, Singapur in Združene države Amerike, tem pa sledijo nordijske države.
Ni sicer presenetljivo, da so na vrhu visoko razvite države (prva s seznama držav, ki ne spadajo v skupino z visokimi dohodki, je Malezija na 27. mestu, od tistih iz skupine z nizkimi dohodki pa je Ruanda na 73. mestu), toda avtorji raziskave poudarjajo, da je zelo opazen vedno večji razkorak med državami glede na razvitost. Pri privlačnosti za talente med državami torej ni konvergence, pač pa se prepad med njimi le še poglablja.
Tako se na drugi strani Azija, Latinska Amerika in Afrika spopadajo predvsem z velikim odlivom talentov, ki v iskanju boljših ponudb odhajajo drugam. Konkurenčnost talentov se torej povečuje v skupinah držav, kjer je že visoka, in slabi v tistih, kjer je relativno nizka.


Kaj pa Slovenija?


Slovenija se sicer uvršča na dokaj visoko 29. mesto, a ne najbolj razveseljivo dejstvo je, da počasi nazaduje (oziroma jo druge države prehitevajo, ker se hitreje prilagajajo novim razmeram). Letošnja uvrstitev je namreč za eno mesto slabša kot lani (in štiri mesta slabša kot leta 2013, ko je bila raziskava prvič izvedena). V primerjavi zadnjih dveh triletnih obdobij je izgubila dve mesti, prehiteli sta jo Malezija in Portugalska.
Naša največja slabost je po raziskavi ustvarjanje spodbudnega okolja, ki bi privabljalo talente iz vsega sveta. Tiste, ki pridejo, znamo zadržati enako dobro kot druge države z visokim prihodkom, prav tako smo jim povsem konkurenčni na področju nabora poklicnih in tehničnih veščin ter pri veščinah globalnega znanja. A ostale države so mnogo prepričljivejše in privlačnejše, zato poberejo smetano med talenti, le manjši delež pa jih za svojo ciljno državo izbere Slovenijo.
Kljub temu, da v Sloveniji kakovost življenja ostaja visoka in da v našo prid močno govorijo tudi varnostne razmere in odsotnost nasilja, pa očitno pri iskalcih priložnosti pretehtajo negativne plati naše organiziranosti. Raziskava posebej slabo ocenjuje odnose med gospodarstvom in vlado (po katerih smo šele na 116. mestu) ter enostavnost zaposlovanja (kjer smo na 112. mestu). Se pa lahko pohvalimo vsaj z zelo majhno plačilno vrzeljo med spoloma, saj po tem merilu zasedamo kar 10. mesto, celo 8. mesto pa po povprečni uvrstitvi v branju, matematiki in znanosti.


Kitajska


Zanimiv primer na lestvici je Kitajska, za katero avtorji študije opozarjajo, da je njen vzpon v močni korelaciji s premestitvijo (oziroma kot pravijo s sprostitvijo) mnogih talentov v zadnjih treh desetletjih iz javnega sektorja (ter iz družb v državni lasti) v zasebni sektor in posledičnim vzponom nekaterih zasebnih kitajskih gigantov, kot so na primer Tencent, Alibaba in Haier. Ob teh so uspešni podjetniki na Kitajskem postali tudi nekateri »običajni smrtniki« ter tisti, ki so se vrnili na Kitajsko iz tujine.
Čeprav je raziskava jasno pokazala na velike razlike med državami pri privabljanju talentov, pa bolj kot države pobudo pri ustvarjanju primernega okolja prevzemajo posamična mesta, ki postajajo vozlišča posameznih industrij, v katerih se na enem kraju zbira množica talentov podobnih usmeritev. Mnoga mesta ne stojijo križem rok in ne čakajo le državne regulative, pač pa izkoriščajo lastno prožnost in se hitro prilagajajo novim trendom in vzorcem poslovanja.


Ljubljana takoj za Barcelono

Naše glavno mesto Ljubljana se na lestvici 114 mest uvršča na 50. mesto, tik za Barcelono. Na prvem mestu kraljuje Washington, ki mu sledijo København, Oslo in Dunaj. Precej pred nami sta na primer tudi Praga (25. mesto) in Bratislava (37. mesto), za nami pa Varšava (56. mesto) in Budimpešta (57. mesto).

Ljubljana po kakovosti življenja prehiteva Washington, ki na seznamu konkurenčnosti kraljuje na prvem mestu.

Ljubljano med drugim navzdol vlečeta tako nizek BDP na prebivalca v primerjavi z najvišje uvrščenimi mesti kot tudi dejstvo, da tu nima sedeža niti eno podjetje s seznama Forbes Global 2000. Zelo dobro pa se naša prestolnica odreže po kakovosti življenja (ki je ocenjena celo višje kot pri sicer prvouvrščenem Washingtonu) ter dostopnosti do informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Cenovna dostopnost glede na razmerje med povprečno neto plačo po davkih in mesečno najemnino za enosobno stanovanje v centru mesta je primerljiva s Københavnom, zelo dobro pa se Ljubljana odreže po merilu varnosti in deležu populacije s terciarno izobrazbo. Vendar pa Ljubljana močno zaostaja na področju povezljivosti letališč.


Bolje izkoristiti talente vseh

A kljub temu, da so v današnjem svetu nekateri vrhunski talenti izkoriščeni skoraj do skrajnih meja (ali celo prek njih), pa v večini organizacij človeški viri niso izkoriščeni v primerni meri. Mnogo talentov ostaja zakritih ali zatrtih, saj jih družbe ne znajo izkoristiti in jih uporabljajo le za naloge, ki ne zahtevajo kreativnosti, ocenjevanja tveganja in sprejemanja odločitev. V zaostreni mednarodni konkurenci pa bo vedno bolj pomembno učinkovito izkoristiti prav vse vire, ki se ponujajo.