Butična trgovina ima še prostor za rast

Leta 2017 je Evropa dobila 3,8 milijona kvadratnih metrov novih nakupovalnih površin, kar je 23 odstotkov manj kot leto prej. Še leta 2012 je bila Slovenija uvrščena visoko na lestvici, v letu 2017 pa je glede na prodajne površine na prebivalca v spodnjem delu.
Fotografija: V dveh lično urejenih trgovinah v Trebnjem in Ljubljani je na voljo več kot 400 izdelkov kolektivne blagovne znamke Dobrote Dolenjske. Foto: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
V dveh lično urejenih trgovinah v Trebnjem in Ljubljani je na voljo več kot 400 izdelkov kolektivne blagovne znamke Dobrote Dolenjske. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

Na začetku leta 2018 je bilo v Evropi 166,5 milijona kvadratnih metrov nakupovalnih površin, do konca letošnjega leta naj bi jih bilo po podatkih svetovalne družbe Cushman & Wakefield dokončanih še dodatnih 6,6 milijona. »Rast se že od leta 2017 upočasnjuje,« razlagajo podatke v omenjeni družbi. V zahodni Evropi je skupaj 109,7 milijona kvadratnih metrov nakupovalnih površin, v vzhodni Evropi pa 56,8 milijona. Leta 2017 se je na prvo mesto najbolj aktivnega nakupovalnega trga uvrstila Turčija, saj je zabeležila 495.000 kvadratnih metrov novih nakupovalnih površin. Na prvem mestu je zamenjala Rusijo, ki je dobila 330.00 novih kvadratnih metrov. Na tretjem mestu po novih površinah je Poljska. »V tem letu pričakujemo, da bodo zahodnoevropske države beležile padec rasti novih nakupovalnih površin, na vzhodu pa se bodo te površine še naprej povečevale,« pravijo pri Cushman & Wakefield.
 

Nakupovalni centri postajajo centri doživetij
 

»Vzpon spletne trgovine, spremenjene navade in pričakovanja potrošnikov, nove tehnologije in povečana ponudba so razlogi, da se gradnja novih nakupovalnih centrov v Evropi zmanjšuje. Nakupovalni centri se danes bolj kot na širjenje osredotočajo na izboljšanje ponudbe in prostora, ki poleg nakupovanja omogoča še prostor za preživljanje prostega časa in zabave, česar splet ne more nadomestiti.
Nakupovalni centri bodo v prihodnosti postali centri »doživetij«. Foto: Pexels
Nakupovalni centri bodo v prihodnosti postali centri »doživetij«. Foto: Pexels

Prijetno oblikovani, dinamični in visokokvalitetni prostori so glavni izziv za lastnike nakupovalnih centrov, da bodo tudi v prihodnosti lahko zagotavljali pričakovan obseg poslovanja,« je podatke komentirala Silvia Jodlowski, raziskovalka pri omenjeni družbi. S tem se strinja tudi Justin Taylor, vodja prodaje za regijo EMEA pri Cushman & Wakefield, in dodaja, da bodo nakupovalni centri, ki so se začeli razvijati pred dvajsetimi leti, v prihodnosti postali več kot le nakupovalni centri, namreč centri »doživetij«. Ponujali bodo raznovrstne trgovine, prostočasne aktivnosti, zabavo, druženja, pa tudi prostore za delo ali sodelo.
 

Slovenija zaostaja po površinah in prometu
 

Po besedah Mariče Lah, predsednice Trgovinske zbornice Slovenije, Slovenija danes sodi v spodnje povprečje glede na obseg nakupovalnih površin.

Po primerjalni raziskavi »European retail in 2017« podjetja Gfk Geomarketing, ki ponuja vpogled v stanje in trende trgovine v evropskih državah, je Slovenija z 1,12 m2 prodajnih površin na prebivalca v spodnjem delu evropskega povprečja. Pred nami so še vedno države, kot so npr. Nemčija, Avstrija, Francija, Belgija, Nizozemska, Finska, Norveška, Švedska, Danska in Irska, za nami pa Portugalska, Poljska, Grčija, Romunija, Bolgarija, Madžarska in Hrvaška. »Slovenska trgovina zaostaja tudi za nekaterimi drugimi evropskimi državami po prometu na kvadratni meter prodajne površine, zato ocenjujemo, da so na tem področju še vedno poslovne priložnosti. Iz navedenega torej sledi, da je v trgovini še vedno prostor za rast, kar je pozitivno, saj to nenazadnje pomeni tudi večjo izbiro trgovskega blaga, s tem pa tudi lažje sprejemanje nakupnih odločitev potrošnikov.
Odprtje Petrolove točke za hitre nakupe HopIN na Slovenski cesti. Foto: Jure Eržen/Delo
Odprtje Petrolove točke za hitre nakupe HopIN na Slovenski cesti. Foto: Jure Eržen/Delo

Glede na obiskanost nakupovalnih središč bi težko govorili o tem, da postajajo manj priljubljena. Prav v trgovskih centrih se lahko na enem mestu opravijo različni nakupi, tudi v butičnih prodajalnah, njihova prednost pa sta med drugim lažja dostopnost in parkiranje. Drži pa, da imajo nekoliko večjo poslovno priložnost in svojo tržno nišo v mestnih središčih predvsem manjše specializirane prodajalne, torej tudi t. i. butične prodajalne določene blagovne znamke oblačil, obutve, kozmetike, športne opreme ali medicinskih pripomočkov, zlatarne, urarstva, čokoladnice, čajnice, prodajalne bio/eko hrane, najti pa je mogoče tudi kakšno živilsko prodajalno z dnevnimi življenjskimi potrebščinami. Takšno strukturo prodajaln lahko namreč najdemo tudi v drugih državah oziroma v njihovih mestnih prestolnicah in središčih.

Prednost specializirane prodaje, kamor sodi tudi butična prodaja, je v tem, da lahko v takšni prodajalni najdemo ožji in specializiran nabor izdelkov, katerih lastnosti zelo dobro poznajo prodajalci, ki znajo poglobljeno svetovati glede njihovega namena in načina uporabe. Kot zanimivost dodajamo, da rezultati nekaterih raziskav kažejo na to, da okrog četrtina potrošnikov posega po bio in eko hrani.[A3] Potrošnik pri svoji nakupni odločitvi, ne glede na vrsto prodajalne, še vedno išče najboljše razmerje med kakovostjo in ceno blaga. Vzroka za to, da v določenih mestnih središčih ni toliko obiska, ne moremo iskati v trgovskih centrih, temveč lahko to kvečjemu povezujemo z oteženim dostopom do mestnih središč s prevoznimi sredstvi in dragim parkiranjem. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na pomen in odgovornost lokalnih skupnosti, ki lahko v veliki meri prispevajo k oživitvi in živahnemu utripu mestnih središč ter k večji, tudi specializirani trgovski ponudbi, na primer s sprejemljivo politiko oblikovanja višine najemnin.
 

Trend manjših
 

Dr. Mitja Pirc, poslovni svetovalec, MIPICO, in predsednik Društva za marketing Slovenije, pojasnjuje, da je za slovenskega potrošnika značilno, da obiskuje veliko število različnih trgovin, hodi v različne nakupovalne centre in različne manjše trgovine, saj je za Slovenijo znano, da ima visoko koncentracijo nakupovalnih površin različnih velikosti in formatov. »Nekaterim so bolj všeč večji formati, drugim manjši, tretji pa obiskujejo oba tipa formatov.«

Tako globalno kot tudi v Sloveniji je trenutno prisoten trend razvoja manjših, priročnih in tudi specializiranih trgovin. »Slednje je posledica gospodarske rasti in konjunkture ter višje kupne moči; spremenjenih potrošniških navad, kamor sodijo zdrava živila in pravična trgovina; urbanističnih sprememb in navad mobilnosti, kot v primeru Ljubljane, in oživitve mestnega središča,« komentira Pirc.

K razvoju butičnosti v Sloveniji je veliko prispeval rastoči sektor turizma. Trgovine so zgrabile priložnost in zadnjih nekaj let lahko opazujemo razcvet manjših specializiranih izdelkov s tipično ponudbo, med katero je tudi veliko značilno slovenske.
Če Slovenijo primerjamo z drugimi turističnimi destinacijami, je celotna ponudba butična, ker enostavno nimamo velikih turističnih kompleksov in velikih mest. Se pa Slovenija bolj kot butična uveljavlja kot petzvezdična destinacija, kar je smiselna strateška usmeritev glede na gospodarsko razvitost države. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek tako na ravni nastanitev in restavracij kot tudi znamenitosti. Se pa pozna daljše obdobje po osamosvojitvi, ko so bila vlaganja v turizem omejena. Drugi dejavniki so tudi: dobre prakse se iz tujine prepočasi prenašajo v Slovenijo, domače povpraševanje po tovrstni ponudbi je omejeno, tuji gostje pa Slovenijo še vedno večinoma povezujejo s cenovno dostopnimi nastanitvami in storitvami.

Lastniki manjših trgovin se pogosto počutijo preobremenjene zaradi hitro spreminjajočega se poslovnega okolja ter vedno večje konkurence, predvsem Amazona. Imajo pa manjši trgovci veliko prednost, ki je noben veliki, dobro stoječi, tehnološko ali kapitalsko podprt trgovec nima, in to je osebni stik. Osebni stik se udejanja ne le skozi stik prodajalca s kupcem in individualno ponudbo, ampak tudi s tem, ko je kupec dejaven član lokalne skupnosti.

Ta prednost bo tudi v prihodnosti igrala pomembno vlogo, meni predsednica ameriške družbe Unity Marketing, Pamela Danziger.
Kehls’ova trgovina v Ljubljani. Foto: Pm
Kehls’ova trgovina v Ljubljani. Foto: Pm

Več iz rubrike

Komentarji: