Brez terana ni Krasa

V teh mesecih skoraj ne mine teden brez kakšne vinske prireditve, na katere čedalje pogosteje zavijejo tudi turisti. Na Krasu se s prvim junijem začenjajo osmice. Včasih so na osmicah prodajali vino, ki je ostalo od zadnje trgatve, ter trdo kuhana jajca, danes pa tam najdemo tako ustekleničeno kot neustekleničeno vino z geografskim poreklom in zanimive domače pridelke. »Prepoznavnost in zanimanje za regijo in s tem tudi vina se iz leta v leto povečujeta. Treba se je tudi zavedati, da ljudje čedalje bolj iščejo avtohtone, lokalne posebnosti, s katerimi prej niso bili seznanjeni. Slovenija, zlasti Kras, ima na tem področju velik potencial,« je pojasnil direktor kleti Vinakras Marjan Colja, ki ga poznamo tudi kot mednarodnega zaščitnika slovenske avtohtone sorte. Odločitev evropske komisije na slovensko pritožbo glede tega, da tudi Hrvati lahko v določenih primerih uporabljajo ime teran, še ni znana, Colja pa je prepričan, da bo na koncu zmagala pravica. Čeprav prvotna odločitev ni bila v prid Sloveniji, se po Coljevem mnenju o teranu danes veliko več govori, stranke pa v gostilnah povprašujejo po njem, kar je bila prej bolj izjema kot pravilo. 95 odstotkov terana prodajo doma, preostalo na Kitajsko in v ZDA.

Vinakras na leto pridelajo okrog 800.000 litrov terana. Na celotnem slovenskem Krasu ga pridelajo okoli 1,5 milijona litrov na leto, kar je dober odstotek vsega slovenskega vina. Izvozi se ga zgolj dva odstotka. Zakaj torej takšna drama okoli zaščite terana?

Zato, ker Kras brez terana ne obstaja. Zakaj je Toskana tako priljubljena? Zaradi vinogradov, ki dajejo pečat in edinstvenost pokrajini. Če vinogradi ne bi bilo obdelani, urejeni, Toskana nikoli ne bi bila to, kar je. Vinogradništvo na Krasu pa je vezano skoraj izključno na teran in predstavlja devetdeset odstotkov celotnega kmetijstva na tem območju. Poleg terana je tukaj še pršut in to je vse, kar nas Kraševce ohranja. Kras tako rekoč živi od terana, drugih gospodarskih panog nimamo, nobenih večjih podjetji ni, le nekaj živine je še. Pokrajina, ki postaja čedalje bolj priljubljena, pa se ohranja zaradi vinogradov. Če ne bomo imeli terana, se vinogradov ne bo več obdelovalo in krajina bo zaraščena.

Voranc Vogel

Koliko družin je odvisnih od vinogradništva?

Na Krasu je okoli 900 družin, ki pridelujejo grozdje. Od tega jih živi od deset do petnajst. Koliko od teh se jih bo na Krasu obdržalo v prihodnjih petnajstih letih, pa ne vem. Zagotovo bo še kaj vinogradov zapuščenih, mladi odhajajo.

Na odločbo evropske komisije ste se pritožili, kdaj bo pritožba obravnavana in kako, upate, se bo rešila?

Tožba Slovenije je bila vložena septembra lani.

Teran pijemo skoraj izključno v Sloveniji. Namen Hrvaške je bil, da plasirajo svoj teran na naše tržišče. Slovenskega terana na hrvaški trg ne izvozimo niti deset litrov.

Menim, da bi morala biti odločitev znana v letu in pol ali največ dveh. Čakamo pa tudi na priznanje terana kot kolektivne blagovne znamke za celotno območje Evropske unije. V Sloveniji zaščita znamke že velja in hrvaško vino se pod imenom teran ne sme prodajati. Tudi za zaščito blagovne znamke odločitve še ni, ker organ verjetno čaka na odgovore evropske komisije glede pritožbe. Jaz verjamem v pravico. Vsi vemo, da tudi sodišča niso stoodstotno zanesljiva. Mislim pa, da bo Slovenija ohranila postavljene cilje.

Ali so zdaj s hrvaškimi prodajalci po odločitvi evropske komisije, da mora biti hrvaški teran označen z geografskim poreklom Hrvatska Istra pod pogojem, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju in da bo napis teran manjši, kakšne težave?

Mi smo naredili manjši preizkus in se odpravili po trgovinah v hrvaški Istri, da bi videli, kje imajo svoj teran. Pa ga nismo nikjer našli, kar kaže na to, kako pomembno je zanje njihovo vino. Gre bolj za politično vprašanje, za dokazovanje superiornosti, kot večina stvari, kar se tiče Hrvaške.

Dejstvo je, da po novih zahtevah evropske komisije niso označili še nobene nove steklenice, ker jim je komisija odobrila, da lahko v neomejenem roku prodajajo stare zaloge. Torej nihče ne more preveriti, ali gre za stare zaloge ali nove, tudi ker evropski organ za preverjanje ne obstaja. Mi smo vložili pritožbo na hrvaško inšpekcijo, ker novega vina niso označili z zahtevanim geografskim poreklom, a se inšpekcija ne odziva. Hrvaška država v takšnih primerih nastopa zelo homogeno. Od inštitucij do vinogradnikov in najvišjih politikov.

Voranc Vogel

Kako drugačen je istrski teran? Pravijo, da je naš zdravilen, njihov ne, pa je to podprto z raziskavami?

Nekaj raziskav je bilo, tudi na inštitutu v Trstu so dokazali, da je teran vino z zelo visoko vsebnostjo antioksidantov in železa, kar je koristno za kri in prebavila. Da je zdravilno, ne smemo trditi, dejstvo pa je, da gre za vino z največ polifenolov in antioksidantov. Zadnji imajo blagodejne učinke na počutje in izboljšujejo krvno sliko. Ljudje pijejo kozarček terana ob jedi in to je to. In zaradi tega je prodaja skozi leta konstantna in jo je težko povečati. Tudi pijemo ga skoraj izključno v Sloveniji. Namen Hrvaške je bil, da plasirajo svoj teran na naše tržišče. Slovenskega terana na hrvaški trg ne izvozimo niti deset litrov.

S kakšnimi argumenti Hrvati trdijo, da je teran sorta, ko pa je splošno znano, da je teran pridelan iz sorte refošk? Da bi dokazali, da imajo lastno sorto, so pred evropsko komisijo predložili celo ponarejen dokument in vi ste to dokazali. Kako se je razpletla zgodba?

Res je, sorta teran sploh ne obstaja. Cepiče pa so kupili celo od nas. Tudi dokumente o prodaji imamo in smo jih predložili komisiji. Čeprav so ponaredili dokumente o svojih izvornih sortah, komisije to sploh ne zanima.

Dejstvo je, da se podnebni pogoji spreminjajo. Ko sem bil majhen, rastel sem na kmetiji, se spomnim, da smo grozdje trgali 15. oktobra. Danes ga že 20. septembra.

Na pripombe pa nismo dobili niti najmanjšega odziva, kot da nas ni. Tudi našega ministrstva v Bruslju ne upoštevajo in se ne odzivajo na njegove pritožbe.

Tudi Italijanska stran Krasa prodaja teran, a ga od marca letos ne mešajo več v petnajstih odstotkih z drugimi sortami, kot to še vedno počnejo na Hrvaškem.

Teran mora biti v sto odstotkih pridelan iz sorte refošk, ki zraste na Krasu, ki je definiran kot teritorij. Poleg tega je v pravilniku o pridelavi vina zapisano, da sta poleg sorte pogoja tudi rdeča zemlja in specifično podnebje, ki je mešanica mediteranskega in alpskega. Italija je pred tremi leti prepovedala uporabo imena teran, ker so ugotovili, da je teran zaščiteno slovensko vino, in to so, razumljivo, upoštevali. Je pa res, da je vino, ki ga pridelujejo naši zamejci, pridelano na istem teritoriju, deli ga le državna meja, a pogoji so enaki. Zato smo marca podpisali specifikacijo vino teran PTP, ki širi področje pridelave tudi na kraški del Italije. S to specifikacijo so se zavezali, da ga ne bodo več mešali in tako bodo tudi oni imeli teran. Sorta teran, karikiram, ker to ne obstaja, pa v hrvaški Istri sicer raste v rdeči zemlji, a je ta bistveno drugačna kot kraška. Istra je nižina, ima manj vsebnosti železa v zemlji itd. Imajo tudi samo mediteransko podnebje. Njihovo grozdje je zaradi te vedno bolj dozorelo, ker je tam precej topleje, s tem je manj svežine v vinu. Pri nas pa zaradi mešanja klime, ko je v avgustu 35 stopinj Celzija, ponoči pa le 12, grozdje dozori kasneje. Grozdje, ki zori v Istri, pa je tudi zvečer izpostavljeno vročini in ima s tem višjo vsebnost alkohola in manj svežine.

Ga Italijani izvažajo?

Na italijanskem Krasu je trideset hektarov vinogradov, kjer se lahko prideluje teran. V svetu je teran nepoznano vino. Ne bom rekel, da se ga ne da izvažati, je pa to zelo težko. Če bi bil to ne vem kako zaželen produkt, bi ga imeli že po vsej Italiji, še preden bi se zavedali. Pa ga nimajo. Ne vlagajo veliko v teran, več delajo na drugih sortah in zvrsteh. Je pa res, da italijansko tržišče do Benetk pozna teran in vedo, kam nas umestiti. Tudi v svetu se vse bolj pojavljajo želje po pokušini drugačnega vina od tistega, ki ga vsi že poznajo, recimo merlot in cabernet sauvignon med rdečimi in chardonnay med belimi, ki so res v svetu edini prepoznavni.

S kakšnim namenom ste potem šli v sodelovanje z italijansko stranjo?

Mi smo z njimi vedno sodelovali, to so naši zamejci. V Trst se je v zgodovini prodajalo veliko terana, za nas je bil to dolgo let najpomembnejši trg. Potem se je to obrnilo in se ga je veliko več prodalo v Sloveniji. Zadnja leta se bistveno bolj spet pije v zamejstvu. S skupnimi močmi lahko več naredimo na promociji, saj je Italija tam do Benetk zelo zanimiv trg tudi za nas. Italija je naredila velik napredek v načinih pridelave vina in je bistveno pred nami, veliko se lahko naučimo od njih.

Voranc Vogel

Tudi vi ste vpeljali veliko sprememb, prenovili ste celotno posest, izboljšali turistično ponudbo, prav tako pa izboljšali etiketo terana. Kako ste to naredili?

Na tem položaju sem dvanajst let. Najprej smo začeli z delom v vinogradu. Na srečo so sestavine res odlične.

Teran je vino z zelo visoko vsebnostjo antioksidantov in železa, kar je koristno za kri in prebavila. Ljudje pijejo kozarček terana ob jedi in to je to. zaradi tega je prodaja skozi leta konstantna in jo je težko povečati.

V tem času smo prenovili vseh 50 hektarov vinogradov, tudi naši člani zadruge obnavljajo svoje. Odločili smo se za sistem ene mladike na trto, kar pomeni, da je doprinos na trto dva kilograma, za dva in pol mora biti že res dobra letina. To pomeni, da so zmanjšali pridelavo na trti, je pa kakovost bistveno višja. Dejstvo je tudi, da se podnebni pogoji spreminjajo. Ko sem bil majhen, rastel sem na kmetiji, smo grozdje trgali 15. oktobra. Danes ga že 20. septembra, torej imamo boljše pogoje za dozorevanje in vse to vpliva na kakovost grozdja. Zadnje čase me moti, ko pravijo, da je teran enoletno vino. Ja, je enoletno vino, ampak zato, ker je imelo manj tržnega potenciala in so ljudje vse, kar so pridelali, popili v enem letu. Dejstvo pa je, da z načinom dela danes ni omejitev za zorjenje vin. Ne za celotno pridelano količino, ampak deset odstotkov pa.

Letnik katerega terana je najstarejši, najprestižnejši, najdražji ali ima vsaka od omenjenih kategorij drugega predstavnika?

Ker vina v preteklosti skoraj niso arhivirali, je najstarejši letnik 1975. Zadnja leta imamo štiri razrede. Največ se proda terana v litrski steklenici za 3,5 evra, korektna cena za pridelovalca in kupca. Moram poudariti, da so v tem razmerju tudi trgovske verige korektne in je pogača pravilno in pošteno razdeljena. Drugi nivo je v buteljki. Naše najbolje prodajano buteljčno vino stane med 5,5 in šestimi evri. Tudi ta teran je odličen glede na kakovost v steklenici in ceno na polici. Lani smo začeli izpostavljati prestižno linijo, med katerimi so poleg terana še malvazija, vitovska, merlot in cabernet. Stane 12 evrov in se je največ proda pri nas ter v trgovinah Leclerc in Mercator. V pridelavo vina za to steklenico je vloženega izjemno veliko truda. Na eni trti se pridela zgolj kilogram in pol grozdja. To vino 14 dni fermentira in maserira z jagodami, nato pa gre za 18 mesecev v lesene barik sode. Naše najvišje pozicionirano vino pa je teranton. Njegova cena je 20 evrov in je arhivsko vino, ki prej kot po petih letih ne pride na prodajne police. Meserira se mesece dni in izloči se veliko taninov, potem pa gre v velike lesene sode za štiri do pet let, da se tanini lepo zmehčajo in dobimo polno, bogato vino.